Predsednik DZ Feri Horvat je odkril osrednji spomenik zamolčanim žrtvam povojnih pobojev na Teharjah in k sarkofagu položil žalni venec. Ob odkritju spomenika je dejal, da je poboje na Teharjah zakrivila takratna oblast, in da se z odkritjem spomenika želi država odložiti vsem teharskim žrtvam in njihovim svojcem za trpljenje, ki so ga prestali. Spomenik na Teharjah po Horvatovem mnenju pomeni tudi nov začetek medsebojnega življenja in konec ločitev duha. Je simbol za nazaj in opomnik za naprej, za spravo med ljudmi.
Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Peter Kovačič Peršin je povedal, da je komisija pred tremi leti prevzela skrb za dokončanje spomenika in nalogo s pomočjo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve tudi uspešno opravila. Spomenik, ki ga bo upravljalo ministrstvo za kulturo, po Kovačičevih besedah vrača dostojanstvo vsem zamolčanim žrtvam.
"Spomenik je tudi opomin, da moramo kot narod kljub razlikam živeti v strpnosti. Spomenik, ki je zgrajen iz kripte, prebziterija, steze tišine in sarkofaga, vrača ime vse teharskim žrtvam, nas navdihuje z globoko mislijo o smiselnosti naše narodne zgodovine," je poudaril Kovačič.
Celjski župan Bojan Šrot je menil, da nekatere spomenike postavljamo, da nas opominjajo in opozarjajo. "Nočemo, da bi se dogodki iz Teharij ponovili. Ljudje želimo, da ne bi bilo več sovraštva in prelivanja krvi. Samo s strpnostjo in dialogom lahko teharski spomenik za naše zanamce ohrani svojo sporočilnost," je pripomnil Šrot.
Mariborski škof Franc Kramberger je blagoslovil spomenik na Teharjah in daroval mašo. Ob tem je poudaril, da stojimo na mestu, na katerem dolgo časa niso smeli stati, in da prav na Teharjah slovenska zemlja joka. "Tukaj je prišlo do apokaliptičnega prelivanja krvi. Teharske žrtve se niso mogle braniti, upale so, da gredo domov, a šle so v smrt. Prav je, da te žrtve stopijo iz anonimnosti, in da do njih ohranimo spoštovanje," je med drugim dejal Kramberger.
Park spomina Teharje je kulturni spomenik državnega pomena prve kategorije
Današnje odkritje osrednjega spomenika zamolčanim žrtvam povojnih pomorov na Teharjah predstavlja nekakšen zaključek dela komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Ta se bo namreč v skladu z ustanovnim aktom po 11 letih delovanja razpustila, država pa mora sedaj voditi ostale aktivnosti v zvezi z odkrivanje in obeleževanjem grobišč.
Vrednost ureditve spominskega parka Teharje in postavitev spomenika, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič, znaša okrog 500 milijonov tolarjev. To je največji tovrstni spomenik v Sloveniji. Vlada je Park spomina Teharje na predlog komisije že razglasila za kulturni spomenik državnega pomena prve kategorije.
Park spomina tako sestavljajo taborišče, ki je po Mušičevih besedah med odlagališča odpadkov vrinjena zadnja sled tragične resnice ter je temeljni in najdragocenejši motiv. Steza tišine je privzdignjena brv, ki vodi "prek tal groze, tesnobe in smrti" do preostalega dela taborišča. Na severni strani taborišča park odpira vhodni portal s kapelico Kristusovega bičanja. Osrednje spominsko obeležje je odmaknjeno postavljeno na vzpenjajoči se južni strani taborišča. Posamezne dele parka, od vhodnega portala do osrednjega spominskega obeležja, povezuje pot spomina.
Na Teharjah je bilo skupno približno 5000 domobrancev
Taborišče v Teharjah pri Celju so zgradili Nemci leta 1943 za predvojaško vzgojo, obsegalo pa je šest stanovanjskih in približno deset pripadajočih funkcionalnih barak, ki so sprejele okoli 500 ljudi. Ob koncu vojne so imeli Nemci tam ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja, po koncu vojne pa je bilo taborišče nekaj časa opuščeno. Pozneje je nova oblast organizirala kazensko taborišče. Skupaj naj bi bilo v Teharje pripeljanih približno 5000 domobrancev, čeprav se številke razlikujejo. Poleti 1946 je taborišče postalo delovno, do oktobra je kazen prestajalo 1385 taboriščnikov.
