Priložnost najbolje izkoristili zasebniki koncesionarji

Analiza, ki jo je predstavil direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder, zajema obdobje od septembra do decembra 2022. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je ob tem poudaril, da bodo preliminarno poročilo v prihodnjem tednu ali dveh nadgradili tudi s podatki za januar in februar.

Ob tem bodo, tako minister, pridobljene podatke pregledali in videli, kje so čakalne vrste še vedno dolge, kje izvajalci nekaterih programov ne izvajajo in za katere programe gre. Na podlagi ugotovitev o učinkih "vsega tega denarja" bodo sprejemali nadaljnje odločitve, je napovedal.

V splošnem se čakalne dobe po njegovih besedah še ne skrajšujejo zato, ker je storilnost zdravstvenega sistema po epidemiji covida-19 šele v zadnjih mesecih prišla na raven predepidemičnega leta 2019. "Če bomo uspeli še veliko bolj dvigniti storilnost v javnih zdravstvenih zavodih, je pozno poleti, jeseni pričakovati začetek upadanja čakalnih dob," je napovedal.

Kot kaže, so ukrep, ki ima podlago v izhodnem covidnem zakonu, glede na prejeta sredstva za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev v primerjavi s siceršnjim lanskoletnim načrtom najbolj izkoristili zasebniki s koncesijo. Na vprašanje, kako tolmači to razliko, je Bešič Loredan odgovoril, da so koncesionarji manjši in strukturno bolje organizirani ter se "hitreje obrnejo", okorelost javnih zavodov pa je velika.

Kot je pojasnil Šabeder, so javni zavodi v največ primerih med drugim opravljali storitve akutne bolnišnične obravnave, transplantacije kostnega mozga, klinično genetiko, onkologijo in diagnostično metodo magnetno resonanco (MR). Zasebniki s koncesijo pa so v največ primerih opravljali storitve akutne bolnišnične obravnave, operacije sive mrene, izreze benigne tvorbe, pa tudi diagnostično metodo MR.

Prednost dajali storitvam, kjer so pričakovali presežek prihodkov nad odhodki

"Vsi izvajalci, tako koncesionarji kot javni zdravstveni zavodi, so se usmerili v tiste storitve, ki dokazano imajo pozitivni učinek, se pravi presežek prihodkov nad odhodki," je dejal minister. Zato napoveduje poseg ministrstva. Ko bodo opravili analizo, bodo morali vsi izvajalci opravljati vse storitve, je napovedal.

"Lahko bomo šli tako daleč, da bomo tudi ukazali, katere storitve se morajo izvajati glede na čakalne dobe in bomo omejili izvajanje tako imenovanih finančno zanimivih storitev," je napovedal in dodal, da bodo dali prednost tistim storitvam, ki imajo na zdravstvo neposredno večji vpliv.

Bodo vključeni tudi čisti zasebniki?

Na vprašanje, ali se je izhodni covidni zakon torej izkazal za učinkovit ukrep, je odgovoril, da bi se po njegovi oceni čakalne dobe brez zakona povečale.

Ob tem je pojasnil, da so vse izvajalce v javni mreži na ministrstvu vprašali, koliko največ zdravstvenih storitev lahko opravljajo. Nato bodo, je dejal, izračunali, kakšne so možnosti dviga stopnje učinkovitosti na največjo možno mejo.

Če se kljub temu čakalne dobe na nekem področju ne bodo skrajšale, bodo sprejeli odločitev o tem, kako v skrajševanje čakalnih vrst vključiti tudi t. i. čiste zasebnike oz. zasebnike brez koncesije. V tem primeru bo eden od kriterijev, da bodo imeli na voljo svoje prostore, svoje kadre in da so na trgu prisotni že dve leti.

Morebitno novo ustanavljanje zasebnih zavodov z namenom prejemanja sredstev iz naslova omenjenega ukrepa izhodnega covidnega zakona po zagotovilih ministra torej ne bo prišlo v poštev.

Če bo prišlo do zlorab, do vključevanja zaposlenih iz javnih zdravstvenih zavodov v skrajševanje čakalnih vrst zasebnikov, bodo na ministrstvu ustrezno ukrepali, je poudaril.

UGOTOVITVE ANALIZE

Univerzitetna klinična centra

V tem obdobju sta oba univerzitetna klinična centra (UKC), ljubljanski in mariborski, skupaj opravila za 18,5 milijona evrov dodatnih zdravstvenih storitev, kar predstavlja 2,5 odstotka od za lansko leto sicer načrtovanih storitev. Od tega je UKC Ljubljana opravil za 13,2 milijona dodatnih storitev, UKC Maribor pa za 5,3 milijona evrov.

Zasebniki s koncesijo

Zasebniki, zdravstveni zavodi s koncesijo, so v enakem obdobju opravili za 14,6 milijona evrov dodatnih storitev, kar predstavlja skoraj 25 odstotkov vrednosti njihovih za lansko leto sicer predhodno načrtovanih storitev. Največ denarja so za opravljanje dodatnih storitev prejeli v Estetiki Fabjan, in sicer 1,5 milijona evrov.

Bolnišnice

15 slovenskih javnih bolnišnic je v štirimesečnem obdobju opravilo za 13,9 milijona dodatnih storitev. To predstavlja 2,1 odstotka vrednosti sicer načrtovanih zdravstvenih storitev za lansko leto. Največ denarja za opravljanje dodatnih storitev je prejel Onkološki inštitut Ljubljana, in sicer 2,9 milijona evrov, najmanj pa Bolnišnica Topolšica, 142.000 evrov.

Zdravstveni domovi

Zdravstveni domovi so v omenjenem obdobju opravili za 13,6 milijona evrov dodatnih storitev, kar predstavlja 3,5 odstotka njihovega letnega načrta za lansko leto. Največ denarja za opravljanje storitev nad realizacijo je prejel Zdravstveni dom (ZD) Kranj, in sicer 1,5 milijona evrov, najmanj pa ZD Slovenj Gradec.

Psihiatrične bolnišnice

Štiri psihiatrične bolnišnice so v štirih mesecih opravile za 2,8 milijona evrov dodatnih storitev. To predstavlja 5,2 odstotka vrednosti sicer načrtovanih zdravstvenih storitev za lansko leto. Največ denarja za opravljanje dodatnih storitev je prejela Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, in sicer 1,5 milijona evrov, najmanj pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.