Če je do zdaj veljalo, da povojna oblast ni natančno vedela, kje so bile lokacije, kjer so pobijali politične nasprotnike, nove najdbe dokazujejo nasprotno.
Mitja Ferenc z vladne komisije za prikrita grobišča je namreč potrdil, da so letos poleti našli dokument, ki je prvi dokaz, da je povojna oblast vodila natančno evidenco o povojnih grobiščih.
Kaj so našli?
Med ubitimi so bili predvsem vojaki, čeprav so v grobiščih našli tudi civiliste. Najpogosteje so bila prikrita grobišča v jamah in rudniških jaških. Večina grobišč pa še vedno ni urejena, izjema je Teharje, kjer bodo to nedeljo odprli spominski park.
Še vedno pa ni nikjer, razen prototipa, postavljeno spominsko obeležje bronasti zvon.
Odprto namreč ostaja vprašanje, kakšno posvetilo naj bo napisano na njem. V zakonu o grobiščih je sicer predviden napis "žrtvam vojne in povojnih usmrtitev", vladna komisija za grobišča pa se zavzema za napis "žrtvam vojne in revolucije". Peter Kovačič Peršin iz vladne komisije za prikrita grobišča je izrazil upanje, da bosta nova vlada in nov sklic parlamenta navedeni predlog upoštevala.
Delo vladne komisije se zaključuje
Vladna komisija bo prenehala z delom, saj je izpolnila vse naloge. Od zdaj bo skrb za grobišča na ramenih države. Koliko bo na koncu stal celoten projekt pa še ni znano, vendar samo za ureditev parka Teharje, je država odštela pol milijarde tolarjev, po napovedih vladne komisije pa bo urejanje grobišč trajalo vsaj še dve desetletji.
