Avtorica prispevka: Sanja Saksida
22 let po potresu v Furlaniji, ki je rušil in podiral tudi na območju zgornjega Posočja, so se tla ponovno zatresla v času kosila na velikonočno nedeljo leta 1998. Ljudje, ki so v nekaj trenutnih ostali brez strehe nad glavo, so bili obupani, a so si ob pomoči opomogli in živeli dalje. Čez dve leti nesreča prizadene Log pod Mangartom. Plaz je uničil zgornji del vasi in pri tem terjal sedem življenj. Po štirih letih obnavljanja pa so se tla v Posočju še enkrat zamajala in najbolj poškodovala hiše v Čezsoči. Zadnja katastrofa pa se je zgodila pred tednom dni, ko je na območju kobariške občine divjal orkanski veter in odkrival hiše. Ljudje so po tolikih nesrečah obupani in brez moči. Pravijo, da so njihova neprestana vlaganja brez smisla.
V Logu pod Mangartom so doslej zgradili šele štiri nadomestne gradnje, čaka pa jih še 13. Po mnenju Draga Černuta je problem predvsem v času obnove, ki ljudi spravlja v nekakšen obup. "Poleg tega se pojavljajo še nove nesreče, kar ljudem ne daje zaupanja v dobre besede," je še dodal prebivalec Loga pod Mangartom.
Prizadeti pravijo, da so navajeni že vsega. Za razliko od mladih, se starejši sprijaznijo in vidijo srečo že v tem, da so ostali živi. Duševne stiske pa kljub temu ostajajo. Za pomoč prizadetim so po vsaki katastrofi skrbele oskrbovalke na domu tolminske enote Centra za socialno delo. Pomagale so pri čiščenju ter prisluhnile bolečinam in strahovom ljudi. Pomagali pa so jim tudi z delavnicami, kjer so jih naučili tehnik sproščanja in umirjanja. "Jeza je bila izražena na konkretne stvari," je povedala psihologinja Marjeta Tonkli Simončič in dodala, da so "ljudje v odnosu do narave izkazovali več obupa, kot jeze."
Prebivalci pa se bojijo tudi za prihodnost, saj so glede na to, kako gre politiki in gospodarstvu, precej skeptični. Ugotavljajo namreč, da kadri odhajajo v Ljubljano ali v Gorico, v Posočju pa ostajajo tisti, ki drugam ne morejo. Najbolj se bojijo mladi, saj nimajo velikih možnosti za zaposlitev. Industrijskih obratov je malo, turizem pa daje možnosti le za sezonsko delo.
Zaskrbljujoča pa je tudi rodnost. V eni od vlog za opremo novorejenčka, ki so jo prejeli na Centru za socialno delo, je bil pripisan hudomušen predlog, ki jasno pove, kakšno je stališče mladih. Po tem predlogu naj bi vsakemu novorojenčku v Posočju pripadal še mešalec za beton, saj bi ga v toliko letih lahko porabil že dvakrat.
V zgornjem Posočju bodo s pomočjo domačih in tujih vlagateljev gradili prihodnost predvsem na turizmu ter ga z dodatnimi ponudbami poskušali razširiti na celo leto. Za investicije bodo kandidirali za evropska sredstva, pri tem pa računajo tudi na pomoč države. Bovški župan Danijel Krivec je dodal, da se pomoč države pričakuje predvsem na nekih infrastrukturnih projektih, ki so napovedani že dalj časa.
Mladi upajo, da se bodo s celovito turistično ponudbo odprla tudi nova delovna mesta in bo Posočje ponovno zaživelo; dokler ne bo narava ponovno udarila.
