Prihodnost EU tudi v rokah Slovenije

Obdobje premisleka o evropski ustavni pogodbi se ne bo končalo tako kmalu, prav gotovo pa ne do junija letos, temveč se bo podaljšalo v obdobje prihodnjih predsedovanj. Zato bo verjetno slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 odigralo pomembno vlogo v tem postopku, je danes v Ljubljani poudaril predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, ki se je udeležil javne tribune o prihodnosti ustavne pogodbe in Evropske unije.

Zakaj smo se združili?

EU se je z zastojem v postopku ratifikacije ustavne pogodbe znašla na razpotju, je uvodoma v vlogi povezovalca razprave, v kateri so med drugim sodelovali predsednik Panevropskega gibanja France Bučar, nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek ter profesor mednarodnega prava in nekdanji veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih Danilo Türk, poudaril evropski poslanec Borut Pahor (PES/SD).

Ena od alternativ v iskanju rešitev po Pahorjevi oceni pelje naprej v politično unijo, druga pot pa nazaj, v območje proste trgovine in nič več. Evropski poslanec se sicer zavzema, da bi v vseh članicah EU sočasno izvedli referendum o ustavni pogodbi, in sicer tako, da bi Evropski parlament do leta 2009 pripravil besedilo, ki bi imelo konstitutivne določbe, zgledujoče se po ameriški izkušnji.

"EU je hiša, ki smo jo zgradili brez načrtov. Zato se moramo zdaj vrniti k temeljem," pa je nadaljeval predsednik Evropskega parlamenta Borrell. Odgovoriti bo treba na vprašanje, zakaj smo se združili, ter ali je Evropa sposobna delovati v skladu s svojimi ambicijami, je opozoril. Pri sprejemanju ustave smo storili nekaj napak, je ocenil.

"EU se je znašla v situaciji, ko sprašujemo Freuda, kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo in kaj si želimo," je dejal Borrell. Evropa je po njegovem zgodba o fantastičnem uspehu, "šli smo dosti dlje, kot smo na začetku želeli". Zdaj pa je treba odgovoriti na vprašanje, kaj želimo, pri tem pa je po njegovem prepričanju zelo pomembna razprava o ustavni pogodbi.

Širitev z desetimi novimi članicami maja 2004 je bila z zgodovinskega stališča pomembna, vendar pa bo asimilacija prinesla ovire, ki jih bo treba premostiti. Širitev se je uradno namreč že zgodila, ni pa še prišlo do širitve z gospodarskega in duhovnega vidika. Razširjena EU z zdaj 25 in kasneje s 27 članicami bo težko učinkovito delovala na podlagi pravil, ki jih je začrtala Pogodba iz Nice. "Če Evropejci želimo vplivati na svetovne dogodke, potrebujemo novo razpravo o ustavni pogodbi," je poudaril Borrell.

EU za nas življenjskega pomena

EU je za Slovenijo življenjskega pomena, zato je tudi vprašanje, kako bo organizirana in kakšne bodo njene pristojnosti, je dejal nekdanji predsednik prve demokratično izvoljene skupščine Bučar. Prihodnost EU je po njegovem odvisna od vprašanja, ali EU ustreza težnjam in interesom svojih članice. "Če ne, obstaja kot konstrukt," to vprašanje pa je po njegovem še posebej aktualno ob dvojni zavrnitvi evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem.

Nove članice EU niso sodelovale pri oblikovanju unije in niso imele možnosti soustvarjanja koncepta o tem, kakšna naj bo EU, po drugi strani pa so najbolj pohitele z ratifikacijo ustave, čeprav nimajo predstave, kaj EU zanje pomeni, je opozoril. Kriza EU pomeni zahtevo po nadaljnjem premisleku, zato je po Bučarjevi oceni dobra. Osnovni problem za Slovenijo v EU pa je po njegovem vprašanje ohranjanja lastne nacionalne identitete.

Nekdanji ustavni sodnik Jambrek pa je poudaril, da je ustavna pogodba "razumen kompromis na ravni EU". Scenarijev, kako naprej, je kar nekaj, najslabše pa bi bilo, če se ne bi zgodilo nič, če bi EU zajel nek pesimizem, ki bi pomenil stagnacijo in še večji demokratični deficit, je menil.

Vprašanje je, s kakšnimi metodami je mogoče ustvariti enotno politično skupnost ter ali je to možno in realno, pa je opozoril profesor mednarodnega prava, nekdanji veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih Danilo Türk. Pri tem je opozoril na različne interese posameznih članic glede nekaterih pomembnih vprašanj, kot je bilo vprašanje Iraka, ki je razdvojilo evropske države.

Evropa po Türkovih besedah že postaja bojišče nastajajočega spopada civilizacij; pri tem je opozoril na konflikt, ki ga je sprožila objava karikatur preroka Mohameda. Evropske vrednote bodo zelo pomembne, rešitev pa bo v tem, če jih bomo znali razvijati v enotno politiko in zavezništva, ki bodo znala graditi zaupanje, je opozoril Türk.