Prihodnost EU-mobilnosti po pandemiji covida-19

Za mnoge je mobilnost v EU drugorazredna tema in delno se strinjam z njimi. V času, ko se nas večina sooča s povečano negotovostjo v življenju in dodatnim stresom zaradi epidemije ter vseh z njo povezanih problemov, se nam zdijo nekatere stvari pač manj pomembne, oddaljene. Ko ne moremo "potovati" niti med občinami, se nam zdi evropska mobilnost nekaj, kar lahko počaka. A za marsikoga, predvsem za mlade, je EU-mobilnost postala način življenja, pa tudi način preživetja. 

Standard, kot smo ga uživali pred izbruhom pandemije, zagotovo ni bil nekaj samoumevnega in tudi ne od vedno. Začel je nastajati na pogorišču 2. svetovne vojne, ko se je začelo povezovanje najrazvitejših evropskih držav v nekaj, kar je danes Evropska unija. Poleg naloge preprečevanja izbruha nove vojne med evropskimi narodi je bil namen prve povezave predvsem gospodarske narave – temeljila je na prostem pretoku kapitala, blaga in delavcev.

Sledila so desetletja skrbnega razvoja povezave, ki še vedno traja in uresničuje svoje temeljno poslanstvo zagotavljanja miru in gospodarskega razvoja v Evropi. Evropska unija, kot jo poznamo danes, je bila ustanovljena leta 1992, ko so z Maastrichtsko pogodbo uvedli tudi državljanstvo EU. Temelji povezave so spremenili prost pretok kapitala, blaga in ljudi – na skupnem trgu. Slovenija se Uniji pridruži leta 2004 in vse ostalo je zgodovina. 

Poleg svobodnega gibanja državljanov EU po teritoriju vseh držav članic smo dobili tudi mnoge evropske programe, namenjene spodbujanju mednarodne mobilnosti. Eden izmed teh je program Erasmus, ki spodbuja izmenjave znanja in ljudi na področju formalnega izobraževanja ter mladinskega dela. Odkar je bolonjska reforma na ravni EU poenotila visokošolski študij s sistemom kreditnih točk, je vsaj en semester študijske izmenjave v tujini postal skoraj standard ter nepogrešljiva izkušnja za slovenske (in druge) študente.

Razširjena praksa med mladimi Evropejci je tudi enoletna misija prostovoljstva v drugi državi članici EU po zaključenem študiju. V zadnjih letih je EU mladim začela ponujati tudi subvencionirana poslovna pripravništva pri organizacijah izven matične države. Veliko mladinskih organizacij se je vključevalo v programe mednarodnih izmenjav in treningov, nekakšnih poletnih šol za mladinske delavce. Vsi ti programi so namenjeni krepitvi evropskega državljanstva, ki je več kot samo pravni status, ampak je tudi oblika sobivanja in državljanske identitete, utemeljena na solidarnosti, kulturni raznolikosti, medsebojnem spoštovanju in medkulturnem dialogu. 

Kot državljanom EU nam znotraj držav članic pripadajo tudi določene univerzalne državljanske pravice, ki jih zagotavlja pravo EU in uresničuje nacionalno pravo. Najbolj poznani sta verjetno evropsko zdravstveno zavarovanje in prost prenos podatkov preko domačega operaterja kjer koli v EU. Manj znane, ko je recimo pravica mobilnih evropskih državljanov, da se lahko udeležijo evropskih volitev v kateri koli državi članici in pod določenimi pogoji tudi lokalnih, smo zbrali v katalogu pravic evropskih državljanov na spletni strani projekta EUYOU.

S predlogom tega projekta smo se aprila 2019 odzvali na javni razpis Evropske komisije, ta pa ga je septembra 2019 odobrila za financiranje. Namen projekta je (bil) informiranje 22.000 mobilnih evropskih državljanov, ki bivajo ali so bivali v Sloveniji, ozaveščanje o njihovih pravicah in organizacija lokalnih dogodkov zanje v izvedbi mladinskih centrov iz celotne Slovenije pod okriljem Mreže MaMa.

Marca 2020 nam je načrte prekrižala epidemija covida-19, ki nas je prestavila domov in na Zoom. Prisiljeni smo bili v digitalno transformacijo projekta – večino aktivnosti, kot so treningi, delavnice in sestanki, smo preselili na splet. Prav tako smo glede na situacijo nekoliko prilagodili vsebino in se vprašali: kaj bo z EU-mobilnostjo po pandemiji covida-19? Na vprašanja so nam pomagali odgovarjati poslanci v Evropskem parlamentu, Irena Joveva, Franc Bogovič in dr. Milan Brglez.

Vsi trije so se strinjali, da so evropski programi mobilnosti dobri in uspešni, čeprav so v razvitejših državah manj prepoznavni kot pri nas. "Evropski parlament je pri pogajanjih za nov proračun EU vztrajal, da se ohrani te uspešne programe, ključne pa so tudi civilnodružbene organizacije, ki v državah članicah izvajajo te programe in projekte, ki imajo neposreden stik z mladimi ter skrbijo za dobro vidnost programov in informiranost mladine", je uvodoma povedal evropski poslanec, dr. Brglez (S&D).

Prihodnost programov EU-mobilnosti tako naj ne bi bila ogrožena, prav tako ne prosto gibanje znotraj meja EU. "Svoboda gibanja je temeljna pravica v EU, ki jo je izzvala najprej migrantska kriza, nato pa še pandemija covida-19. Pričakuje se, da bo v doglednem času ponovno omogočeno prosto prehajanje med državami, kot smo ga bili vajeni, veliko pa je odvisno od cepiva, čeprav cepljenje najverjetneje ne bo pogoj za prehajanje mej", je povedal evropski poslanec Bogovič (EPP), s čimer so se strinjali tudi ostali. Dr. Brglez je še dodal, da bo pravična distribucija cepiva med državami članicami velik test legitimnosti EU v naslednjem letu. 

Evropska poslanka Joveva (ALDE) pa vidi digitalizacijo kot nekaj, kar bo nadomestilo del mobilnosti. "Pričakujemo lahko več online študija in v luči tehnološkega napredka tudi nekakšno reformo šolstva na ravni EU. Smiselno se je pogovarjati tudi o pravici do računalnika – recimo za šolajoče se otroke – kot univerzalni človekovi pravici v državah članicah EU," je o prihodnosti mobilnosti in šolstva razmišljala Joveva, ki še dodaja, da bo EU-mobilnost postala bolj zelena, kar med drugim pomeni, da bo EU spodbujala študente, da se na mednarodno izmenjavo odpravijo z vlakom ali avtobusom, ki predstavljata bolj zeleno alternativo letenju.

Poslanec Bogovič je v tem kontekstu digitalne preobrazbe evropske družbe opozoril na prizadevanja EU za infrastrukturni razvoj podeželja, predvsem za razvoj pametnih vasi, ki povečujejo odpornost na krize – predvsem starejših državljanov. Potreba po digitalno opremljenem in pismenem podeželju se v času koronakrize kaže še posebej izrazito, "digitalne kompetence za digitalno preobrazbo družbe pa so postale ene izmed ključnih kompetenc za vse državljane po koronakrizi", meni poslanka Joveva.

Enotnega potnega lista EU za zdaj še ni pričakovati, prav tako ne centralnega obveščanja javnosti na ravni EU glede epidemiološke slike posameznih držav in stanja glede pripadajočih "lockdown" ukrepov, ki otežujejo mobilnost. Dr. Brglez je mnenja, da se vedno bolj kaže potreba po socialni in tudi zdravstveni uniji držav članic EU, rešitev za lažjo mobilnost znotraj EU pa vidi v enotni številki socialnega zavarovanja državljanov EU. 

Prihodnost Evropske unije in njenih ključnih programov tako ostaja stabilna, prav tako ostaja trdno sodelovanje držav na ravni EU, "kar je ključno, če želijo EU in njene članice ostati močan igralec na globalnem političnem parketu", je pogovor s študenti na izmenjavi Erasmus in evropskimi prostovoljci v Sloveniji zaključila poslanka Joveva.