Prihodnost EU: boljši politiki, poslušanje državljanov in širitev na Zahodni Balkan

Danes se je zaključil 17. Blejski strateški forum (BSF), osrednji multilateralni dogodek Ministrstva za zunanje zadeve. Na forumu je sodelovalo 2000 udeležencev, več kot 160 panelistov in govorcev iz celega sveta, štirje predsedniki držav in vlad, 15 zunanjih ministrov, predsednica Evropske komisije in drugi visoki predstavniki evropskih in mednarodnih institucij ter predstavniki gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe, so ob zaključku dvodnevnega dogodka sporočili iz Ministrstva za zunanje zadeve. 

"17. Blejski strateški forum je presegel naša pričakovanja. Izjemno sem ponosna na organizacijo, vsebinske razprave, razpravljalce in ustvarjalce foruma. Dokazali smo, da lahko majhna Slovenija z močno diplomacijo uspešno gradi mostove in zaupanje," je ob tem dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

Ministrica je skupaj z zunanjimi ministri Španije, Turčije, Portugalske, Islandije, Poljske, Avstrije ter državno sekretarko za evropske zadeve na ministrstvu za Evropo in zunanje zadeve Francije in generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sodelovala na panelu z naslovom "Koliko Evrop je Evropa?". Na panelu so razpravljali o vlogi EU v prihodnosti in njenem učinkovitem odzivanju na ključne globalne izzive. "Letošnja jesen bo velika preizkušnja za Unijo, še posebej, ker bomo morali državljanom pojasniti energetske ukrepe, ki bodo vplivali na njihova življenja. To je še en dodaten razlog, da ostanemo enotni," je poudarila ministrica.

Drugi dan v ospredju prihodnost EU

Sicer pa se je drugi dan BSF začel s panelom How many futures for the EU ('Koliko prihodnosti za EU'), na katerem so se politiki in akademiki pogovarjali predvsem o tem, kaj čaka Unijo in kako se bo kontinent z izzivi spopadel, pa tudi kako pripravljeni smo nanje.  

Večina panelistov se je strinjala, da je najpomembnejši korak Evrope njena širitev, pa tudi poglobitev vezi znotraj nje. "Države so odgovorne za izboljšanje Unije, ne Unija sama," je bil jasen državni sekretar na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Marko Štucin. S tem se je strinjala tudi predsednica Fundacije za evropske progresivne študije in pretekla članica evropskega parlamenta Maria Joao Rodrigues, ki meni, da se širitev in poglabljanje vezi znotraj Unije lahko izvedeta hkrati in ne smeta biti izključujoči. "Potrebujemo nov pristop, ki bo vključeval oboje, predvsem dovolj močne institucije, ki bodo opolnomočile demokracijo," je bila jasna.  

'Prihodnost mora vključevati Zahodni Balkan'

Štucin je kot prvi omenil nujno integracijo držav Zahodnega Balkana v Unijo. "V skladu s tem moramo sprejeti konkretne korake," je opozoril. Ker te države odrivamo stran, se ustvarjajo nacionalizmi, je tudi razložil svojo podporo. 

V zvezi s tem je Direktor inštituta za mednarodne in strateške študije Elcano Charles Powell izpostavil, da je treba pred samim začetkom vključevanja devetih držav tudi drugim možnim članicam omogočiti dostop do ugodnosti, ki jih zaenkrat prejema le Ukrajina. "Obstajajo trenja med Evropsko unijo in preostalo Evropo, ki jih je treba preseči," je bil jasen. To bi lahko storili s poglabljanjem pogodbenih reform, a bi lahko to uničilo trenutno kohezijo med državami članicami. "Glavni problem je, da pozabljamo na Evrope zunaj Unije, predvsem Zahodni Balkan," je tudi izpostavil Powell, z njegovim stališčem so se strinjali vsi panelisti.  

Integracijo Zahodnega Balkana močno zagovarja tudi direktor raziskovalnega centra za evropske reforme Charles Grant. Vključitev držav Zahodnega Balkana podpira predvsem zaradi obrambnih vzrokov. "Evropa sama po sebi ni zadostna, sploh, ko pride do obrambe," je utemeljil in dodal, da nas trenutno varuje samo Nato, iz katerega lahko Amerika kadar koli samovoljno izstopi.  

A pri vključevanju novih narodov v Unijo moramo biti previdni, je opozoril irski državni minister za evropske zadeve Thomas Byrne. Meni, da moramo pri takih vprašanjih vedno znova premisliti, ali bomo s povečanjem Unije res poglobili vrednote, ki jo sestavljajo, in sisteme, ki jih zagovarjamo.  

Beseda o Zahodnem Balkanu že v ponedeljek 

Zaradi vojne v Ukrajini smo pozabili Zahodni Balkan, sta bila že na ponedeljkovem panelu 'Koliko Evrop je v Evropi' jasna zunanja ministrica Slovenije Tanja Fajon in vodja avstrijske diplomacije Alexsander Shallenberg. 

Fajonova je medtem glede Zahodnega Balkana tudi poudarila, da je nujno, da začnemo izpolnjevati svoje obljube. V državah Zahodnega Balkana so že pred več deset leti divjale krvave vojne, v regiji se pojavlja vedno več nacionalizma, območje je nestabilno. "Obljube izpred 17 let bi morali že izpolniti, države Zahodnega Balkana nam ne zaupajo," je povedala. 

Poljski zunanji minister Zbigniew Rau je izpostavil, da EU v tem primeru ne bo varna, pri tem pa še opozoril, da ne gre le za vrednote znotraj, ampak tudi zunaj EU. Tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman  je spregovoril o Zahodnem Balkanu in potrebi po integraciji regije v EU, ob tem pa dejal, da je treba vsekakor preprečiti, da bi se vojna iz Ukrajine prelila na to območje. 

Treba je vključiti javnost 

Rešitve za dvome politikov vidi v javnosti, državljanih. "Javnost je treba poslušati, ker je mnogokrat bolj sodobna in ima boljše ideje kot politiki," je bil jasen Byrne. A Štucin je izpostavil še en pogost izziv, s katerim se srečujejo politiki, ko pride do sodelovanja z državljani. "Veliko državljanskih predlogov je v politiki že implementiranih, pa državljani tega sploh ne vedo," je komentiral. Treba bi bilo tudi izboljšati, posodobiti sam sistem volitev, je bila jasna Rodriguesova. "Nujno je treba spremembe uvajati skupaj z državljani, z razpisi referendumov." 

Klossa pa se je vprašal, zakaj je do takih težav – razkoraka med politiki in državljani – sploh prišlo. "Treba je spremeniti narativo," je bil jasen, saj so institucije izmučene, sistem se je spremenil. Samo tako bomo lahko opolnomočili tudi politične vodje, je zagovarjal. "Stara narativa pri mlajših državljanih ne deluje več," se je z njim strinjal Powell.  

'Potrebujemo tudi boljše politike' 

Pomembnost skupnosti je izpostavil tudi Grant, ki prav tako podpira širitev na Zahodni Balkan, pri tem pa je podrobneje omenil območja, kjer bi enotnost morali izboljšati: Turčijo, države Zahodnega Balkana in Veliko Britanijo. "Pomembno je, da se o izzivih pogovarjamo skupaj," je dodal in posebej izpostavil, da potrebujemo tudi boljše politike. Publika politikom ne bo sledila, če se ji ti ne znajo približati, je zaključil.  

"Prihodnosti ne moremo napovedati," je tudi povedal Štucin in dodal, da ta sedaj sloni predvsem na predstavnikih vlad in močni skupnosti za njimi. Misliti moramo na prihodnje generacije, je poudaril. "Izboljšali se bomo samo tako, da se ne ustavljamo," je pristavil.  

"Ne smemo več poveličevati preteklosti in stare narative, zazreti se moramo v prihodnost," pa je zaključil Byrne.  

V ponedeljek tudi o Ukrajini, energetski krizi, zeleni politiki in vrednotah 

V dveh ponedeljkovih panelih zunanjih ministrov so poleg že omenjenih štirih sodelovali še španski zunanji minister Jose Manuel Albares Bueno, turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu, portugalski zunanji minister Joao Gomes Cravinho, islandska zunanja ministrica Thordis Kolbrun Reykfjord Gylfadottir, namestnica bolgarskega zunanjega ministra Velislava Petrova, grški zunanji minister Nikos Dendias, madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in francoska državna sekretarka za evropske zadeve Laurence Boone ter podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley.  

Poleg orisa problematike Zahodnega Balkana so ministri, sekretarka in podpredsednica v pogovorih izpostavili dvome, ki se porajajo glede vojne v Ukrajini in načinu reševanja kriz – tako energetske kot okoljske, Ukrajinske in kulturne.  

V teh časih je enotnost posebnega pomena, se je strinjala večina, hkrati pa moramo stremeti tudi k ohranjanju evropskih vrednot in solidarnosti.