Kmetje: 'Če dialog ne bo uspešen, ne bomo več plesali, ampak protestirali'

Po dveh protestih, zahtevah, da tako ne bo šlo več naprej, opozorilom na nevzdržne razmere pa tudi, da se vsa neposredna plačila uskladijo z inflacijo, so kmetje še vedno nezadovoljni. "Mi smo pripravljeni na dialog, v kolikor dialog ne bo uspešen bomo prišli v Ljubljano, ne več plesati, dvakrat smo prišli plesati, zdaj bomo prišli res protestirati," je povedal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. 

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je povedala, da preučujejo izhodišča in da so se pripravljeni pogovarjati, a da se bo probleme rešilo samo z dobrim pogovorom.  "Kadar gre za dogovore, moreta obe strani popuščati, kajti drugače dogovor ni mogoč," je povedala. A Medved vztraja, da v danem trenutku ne morejo popustiti nič. 

"Pa menda ne pričakujete, da bomo javno že v naprej povedali, koliko smo pripravljeni popustiti. Veste, potem tudi pogajanj ne rabimo, ne," je medtem dejal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Rešitve medtem iščejo tudi v parlamentu. Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca je vlada priporočila, ki so jih pripravili v njihovi poslanski skupini, na četrtkovi seji matičnega odbora zavrgla "deloma z zaničevanjem in vehemenco". "Vlada zavrača vsa priporočila, ker so nepotrebna, saj se vse aktivnosti že izvajajo. Spoštovani kmetje, vlada in koalicija vam sporočata, da v kmetijstvu ni problemov oz. se rešujejo, sami kmetje pa verjetno najbolj vedo, da to ne drži," je ocenil.

Med drugim so v SDS vlado pozvali, naj prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območjih Nature 2000, da okoljske in podnebne ukrepe iz strateškega načrta skupne kmetijske politike izvede na kmetu dostopen, uporaben, izvedljiv in trajnosten način, da ne uvaja novih davčnih bremen in da bi plačila za območja z omejenimi možnostmi v celoti izvzela iz plačila dohodnine. Pozvali so tudi k uskladitvi vseh neposrednih plačil z inflacijo in da vlada izrazi nasprotovanje sprejetju predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter se loti priprave zakonskih sprememb za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in da zagotovi zmanjšanje populacije zveri.

Šinko: Dokler so subvencije financirane s strani EU, jo je treba upoštevati

Stališče vlade je predstavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Tako kot v četrtek je tudi danes poudarila, da se aktualna vlada zaveda pomena slovenskega kmetijstva in da se z ukrepi "trudi za spodbujanje in proizvodnjo hrane".

Glede priporočil SDS je dejala, da je novi strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 za Slovenijo namenjen tako zagotavljanju prehranske varnosti kot varovanju okolja ter biotske pestrosti. Cilja varstva narave in pridelave hrane, ki je osnovna dejavnost kmetijstva, pa sta po njenih besedah lahko tudi komplementarna.

Vlada se po navedbah ministrice zaveda, da je reforma skupne kmetijske politike zahtevnejša na področju varovanja podnebja in okolja, a je, "dokler so subvencije v veliki meri financirane s strani EU in proračuna, to dolžna upoštevati". Pri pozivu, naj vlada izvede okoljske in podnebne ukrepe na način, da bodo dostopni kmetom in da se sredstva v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju, pa je pojasnila, da je treba pri ukrepih skupne kmetijske politike, ki so financirani s sredstvi EU, dolžna upoštevati evropske predpise. Kjer je možno, so bili poenostavljeni, je dodala.

O obdavčitvi plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi je zatrdila, da to sledi cilju, da se v obdavčitev zajemajo tista plačila, ki kmetom predstavljajo dohodke, drugih petdeset odstotkov pa se obravnava kot del okoljskih podpor in je oproščen dohodnine v celoti.

Skočir: Treba je poiskati ustrezne rešitve

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je o določitvi območij Natura 2000 spomnil, da ta obsegajo 37 odstotkov ozemlja države in da je to rezultat zahtevnega večletnega procesa, ki ga je budno spremljala Evropska komisija ter je bil v preteklih letih predmet več predsodnih postopkov.

"Ciljni obseg površin v plačilu Natura 2000, ki je za leti 2023 in 2024 določen v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, znaša 750 hektarjev, kar predstavlja manj kot 0,2 odstotka kmetijskih površin v uporabi, ciljni obseg pa naj bi do leta 2027 dosegel 1700 hektarjev, kar predstavlja zgolj 0,3 odstotka kmetijskih površin v uporabi," je navedel.

Na ministrstvu se po njegovih navedbah zavedajo, da pri tem ne gre samo za suhoparne številke, temveč da za njimi stojijo kmetje s svojimi gospodarstvi, s katerimi je treba vzpostaviti neposreden dialog in poiskati ustrezne rešitve.

Čadonič Špeličeva: Položaj kmetijstva trenutno ni dober

Vida Čadonič Špelič je v predstavitvi stališča NSi opozorila, da položaj kmetijstva trenutno ni dober, saj smo v zadnjih desetih letih izgubili skoraj 2000 kmetijskih gospodarstev, opuščanje kmetovanja pa povečuje trend zaraščanja kmetijskih površin. Skrb vzbujajoče se ji zdi tudi to, da pri nekaterih kmetijskih proizvodih, kot so zelenjava, sadje, pšenica in meso, nismo samooskrbni.

"Kmetje so ogorčeni, jezni in razočarani, srečujejo se z draginjo, višjimi cenami semen in gnojil, na drugi strani pa se zaradi vedno strožjih predpisov predvsem na področju okolja njihovo delo zmanjšuje in posledično tudi samooskrba. Slovenski kmet je verjetno tudi najbolj reguliran kmet v Evropi," je ocenila.

V NSi jih je zmotila tudi obdavčitev območij z omejenimi možnosti kmetovanja. Glede predloga zakona o zaščiti živali je medtem Čadonič Špeličeva dejala, da je poslanski predlog, ki je trenutno v obravnavi, v določenih delih neizvedljiv, pri tem pa se je vprašala, zakaj tega predloga ni pripravila stroka oz. uprava za varno hrano in varstvo rastlin.

Hotova: Bistvo vložene novele ni lov na kmete in preganjanje skrbnih ter pridnih kmetov

Omenjenega zakonskega predloga se je v predstavitvi stališča stranke SD dotaknila tudi poslanka Meira Hot in se odzvala na očitke SDS, da koalicija nad živinorejce pošilja "tečajnike", ki bodo ugotavljali skrb za živali in urejenost kmetij. "Bistvo vložene novele ni lov na kmete in preganjanje skrbnih ter pridnih kmetov, temveč skrb za zaščito živali in preprečitve mučenja ter zanemarjanja živali. Še včeraj smo lahko videli grozljive slike o tem, kaj se trenutno dogaja v tej državi. To preganjamo, takšni primeri ne bi smeli biti toliko časa neodkriti," je poudarila.

Props: Pred problemi v kmetijstvu si ne zatiskamo oči

V imenu Svobode je spregovoril poslanec Franc Props in opozoril na izkoriščanje kmetov za nabiranje političnih točk, pri tem pa izrazil nerazumevanje do negativnega poseganja v korektno sodelovanje med kmeti in ministrico, pri čemer z nasprotne strani ni zaznati, da je "ministrica česa kriva ali da dela slabo".

V isti sapi je dodal, da si v Svobodi pred problemi v kmetijstvu ne zatiskajo oči, ampak jih rešujejo s politiko odprtih vrat. "Volja za rešitve mora biti obojestranska, s čim manj primesmi takšnih in drugačnih zvijačnosti, ki so SDS ob lanskih volitvah prepričljivo vrnile v opozicijo," je pristavil. Ob tem se je zavzel za konstruktivno sodelovanje in dodal, da je z dialogom mogoče pridi do rešitev glede aktualnih zahtev kmetov, pri čemer ne smejo ponavljati napak iz preteklosti, ki se odražajo v skrb vzbujajočih številkah.

Nataša Sukič iz Levice je medtem opozorila, da se predlog priporočil SDS ne dotika temeljnih vzrokov za slab položaj večine slovenskih kmetov. "Predlog priporočil je zgolj nov poskus netenja sovraštva med mestom in podeželjem, med kmetijstvom in okoljevarstvom, med interesi delavstva in kmeti. Gre za staro politiko 'deli in vladaj', katere namen je utrjevati vladavino s konstantnim vnašanjem razdora," je dejala. Ob tem je predlagateljem seje tudi ona očitala nabiranje političnih točk na temo položaja kmetov, ki da so ga v SDS pomagali soustvarjati zadnjih 30 let.