Študentske volitve: kdo bo (so)upravljal s 3,5 milijona evrov?

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa pravice in interese študentov Univerze v Ljubljani in samostojnih visokošolskih zavodov. "Študentje nam lahko le z aktivno participacijo, pobudami, vprašanji ter predlogi pomagajo ustvarjati kvalitetno obštudijsko življenje in spodbujati dialog za uresničevanje študentovih pravic na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni," pravijo iz organizacije.

Vsak študent Univerze v Ljubljani samodejno postane član ŠOU in ga tudi financira z delom prek študentske napotnice. Na volitvah, ki bodo 14. oktobra letos, med 9. in 18. uro, bodo študentje tako izvolili predstavnike, ki bodo upravljali s približno 3,5 milijona evrov. Lahko bi rekli, da so študentske volitve na nek način podobne državnim, pri tem, da je članstvo v ŠOU kot državljanstvo, delovanje študentskega zbora pa kot državni zbor. 

V nasprotju z državnimi študentske volitve potekajo vsake dve leti, tako si bodo študentje 43 študentskih poslank in poslancev, ki so predstavniki 29 višješolskih in visokošolskih zavodov, izbrali za leta 2020–2022. Poslanci bodo zasedli 43 stolčkov študentskega zbora, najvišjega predstavniškega telesa ŠOU v Ljubljani. Fakultete se delijo na večje (FF, EF, PeF, FDV ...) in manjše volilne enote (PF, DIF, FU ...), kam spadajo posamezne fakultete, si lahko ogledate na spletni strani ŠOU v Ljubljani. 

Na večjih volilnih enotah se voli šest predstavnikov v upravni odbor študentske organizacije posameznega visokošolskega zavoda (ŠOVZ) (od tega dva kandidata za poslanca v ŠZ ŠOU v Ljubljani), na manjših volilnih enotah pa tri predstavnike (od tega en kandidat za poslanca). Tako imenovani ŠOVZ-ji so organizirani znotraj posamezne fakultete (ŠOFDV, ŠOEF, ŠOFF ...), njihova naloga pa je organiziranje interesnih programov za študente svoje fakultete.

Poslanci lahko na posameznih fakultetah kandidirajo kot posamezniki ali pa na organiziranih listah. "Zelo pogosto se prijavijo tudi posamezniki," pravijo iz volilne komisije in dodajajo, da so leto prejeli 205 kandidatur. Poslanci se lahko povežejo v skupine in kampanje izvajajo na več fakultetah. V prejšnjem mandatu 2018–2020 so mesta v študentskem zboru zasedali trije poslanski klubi, ki sicer delujejo že več let. Med njimi so: Modro za študente, Povezani in Zagon.

Poslanski klubi prek svojega predstavnika sodelujejo v posvetovalnem telesu predsednika študentskega zbora, imajo pravico do financiranja svojega delovanja, poleg tega pa lahko tudi predlagajo kandidate delovnih teles študentskega zbora in člane organov ŠOU.

Kam gre 3,5 milijona evrov letnega proračuna?

Študentski zbor ima tako kot državni zbor svojo zakonodajno, volilno in nadzorno funkcijo. Na sejah obravnavajo delo predsedstva, sprejemajo statut in razrešujejo člane organov, med drugim lahko razrešijo tudi predsednika, na predlog predsedstva pa celo direktorja ŠOU v Ljubljani. Študentski zbor skupaj s predsednikom in direktorjem odloča, kako se bo skoraj 3,5 milijona evrov razporedilo med študentske organizacije fakultet, interesne dejavnosti, študentske organe in skupne službe, pod kar spadajo tudi plače zaposlenih na ŠOU. 

S 3,5 milijona evrov ŠOU financira različne dejavnosti, med drugim resorje (resor za ŠOVZ, resor za študijsko problematiko, resor za komuniciranje in razvoj ...), zavode (Kampus, Kersnikova, Šolt), študentske organizacije fakultet, društva (ŠOU šport), obštudijske dejavnosti in podobno. 

Vprašanje glede tega, koliko denarja so v preteklem mandatu namenili posameznim dejavnostim, smo zastavili direktno ŠOU v Ljubljani, od koder so nas preusmerili na njihovo spletno stran. "Finančno in materialno poslovanje ŠOU v Ljubljani ter razpolaganje s pridobljenimi finančnimi sredstvi poteka na način, ki je določen z zakonom in internimi akti ŠOU v Ljubljani," so pojasnili. 

Za honorarje in sejnine študentskega zbora 60.750 evrov, 95.500 evrov za predsedstvo

V letu 2020 je ŠOU razpolagal s 3.446.440 evri, je razvidno iz dokumenta imenovanega finančni načrt 2020, ki je dostopen na spletni strani ŠOU. Poleg sredstev, ki jih dobijo od študentskega dela prek napotnic, finančna sredstva med drugim dobijo še od najemnin (v letu 2020 150.000 evrov), študentske prehrane (v letu 2020 180.000 evrov) in na primer trženja (v letu 2020 50.000 evrov).

Za interesne dejavnosti naj bi v letu 2020 namenili 32.500 evrov, za socialno in zdravstvo 39.750 evrov, za mednarodno sodelovanje 48.750 evrov, za obštudijske dejavnosti 56.250 evrov, študentskim organizacijam posameznih fakultet 17.250 evrov, za komuniciranje in razvoj pa naj bi namenili 41.250 evrov. Skupaj so resorjem tako namenili 235.750 evrov. 

12.000 evrov naj bi v letu 2020 namenili delovanju dijaške skupnosti, še 12.000 evrov za delovanje študentskega časopisa Tribuna. 1.450.500 evrov so namenili zavodom, med njimi so na primer ŠOU Šport (128.000 evrov), ŠOLT (30.000 evrov), Radio Študent (120.000 evrov) in študentski kampus (481.000 evrov). V primerjavi z letom 2018 je ŠOU v letu 2020 razpolagal z veliko manj finančnimi sredstvi, zato so vsa našteta področja prejela manj finančne podpore, razen študentski kampus, ki je glede na proračun za leto 2018 prejel 395.000 evrov. 

Sredstva so namenili tudi odhodkom študentskih organov. V letu 2020 naj bi honorarjem in sejninam namenili 60.750 evrov (v letu 2018 109.000 evrov). Za sejnine študentskega zbora so namenili 36.250 evrov (v letu 2018 65.000 evrov), za honorarje študentskega zbora 23.000 evrov (v letu 2018 33.000 evrov), za poslanske klube pa 6.000 evrov, enako kot leta 2018.  Predsedstvu so za honorarje članov in administracije namenili 95.500 evrov (v letu 2018 127.000 evrov). Honorarjem in sejninam volilne komisije 13.000, sami izvedbi volitev pa 11.500 evrov (v letu 2018 23.000 evrov).

Udeležba na preteklih študentskih volitvah ni dosegla niti 10 odstotkov

Za tehnično izvedbo volitev, dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev in volilnih kampanj je zadolžena sedem članska Volilna komisija ŠOU v Ljubljani, ki je samostojen in neodvisen organ. Predsednika in tri člane Volilne komisije izvoli ŠZ ŠOU v Ljubljani z večino glasov vseh študentskih poslancev na podlagi razpisa, ki ga objavi predsednik ŠZ ŠOU v Ljubljani. Še tri člane Volilne komisije nato imenuje predsednik ŠZ ŠOU.

Volilna komisija se sooča tudi z raznimi kršitvami, najpogosteje s kršitvami izvajanja Volilne kampanje, ki je določena s Pravilnikom o volilni kampanji. V letošnjem letu sicer uradno še niso zabeležili nobene kršitve, še sporočajo iz Volilne komisije. 

Študentske volitve imajo v nasprotju z državnimi tudi precej nižjo volilno udeležbo. Če smo na zadnjih državnozborskih volitvah v letu 2018 zabeležili 51,5-odstotno udeležbo, ta na zadnjih študentskih volitvah, prav tako v letu 2018, ni dosegla niti 10 odstotkov (8,04 odstotka). Na volitvah v letu 2018 je svojo glasovnico od 37.874 vpisanih študentov Univerze v Ljubljani oddalo le 3.123 študentov. Na redkokateri fakulteti je glasovalo več sto študentov, večinoma število glasovnic ni presegalo 50, na eni izmed fakultet pa sta svoj glas oddala le dva študenta. 

S tajnim glasovanjem lahko za svoje favorite volijo vsi študentje Univerze v Ljubljani, ki imajo na dan volitev status študenta. To dokažejo z veljavno študentsko izkaznico ali potrdilom o vpisu ter osebnim dokumentom.