Po petkovi ustanovni seji DZ je prihodnji teden pričakovati intenzivnejša koalicijska pogajanja, ki jih vodi najverjetnejši mandatar, prvak SMC Miro Cerar. Predvidoma se bodo pogajanja usmerila na konkretne programske zahteve in usklajevanje osnutka koalicijske pogodbe, ki so ga iz SMC potencialnim koalicijskim partnericam poslali pred dnevi. Stranka SDS kot edina povabila v koalicijo ni dobila, v ZL pa so se že odločili, da bodo delovali v opoziciji. V igri za vstop v koalicijo s SMC torej ostajajo DeSUS, SD, NSi in ZaAB.
Do sredine tedna bodo poslali pripombe
Potencialne koalicijske partnerice naj bi do sredine tedna podale svoje pripombe na osnutek koalicijske pogodbe. V SD so osnutek označili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, a v njem pogrešajo ukrepe za socialno državo. Vprašanje socialnih pravic lahko po mnenju predsedujočega SD Dejana Židana pod vprašaj postavi sodelovanje SD s stranko NSi. Kot poudarja predsednica te stranke Ljudmila Novak, v NSi vztrajajo pri svojih zahtevah glede reforme zdravstva in sodstva, gospodarskih spodbud, privatizacije in prenove trga dela, nasprotujejo pa odpiranju ideoloških vprašanj.
V dogovarjanjih SMC z DeSUS, ki je po uvodnem delu koalicijskih pogajanj veljala za skoraj gotovo koalicijsko partnerico, pa se je zapletlo pri kandidaturi za predsednika DZ. Predsednik DeSUS Karl Erjavec si je po prvotnem dogovoru s Cerarjem, da bo kandidiral za predsednika DZ, premislil in kandidaturo odklonil, saj da še niso znane stranke vladne koalicije. SMC je tako za predsednika DZ predlagala svojega poslanca Milana Brgleza, ki je tudi dobil podporo.
Medtem ko v DeSUS pričakujejo, da bo v primeru vstopa v vladno koalicijo mesto predsednika DZ vendarle pripadlo njim, Cerar zatrjuje, da je bila Brglezova kandidatura resna in je niso vložili z mislijo, da bi bil Brglez le nekakšen začasen predsednik DZ, saj bi bilo s tem neodgovorno prihajati v hram demokracije.
Kadrovska vprašanja
Različne poglede na kadrovska vprašanja bo morala SMC za uspešno sodelovanje v koaliciji uskladiti tudi s stranko ZaAB. Medtem ko so se v SMC zavzemali za vnovično kandidaturo Janeza Potočnika za evropskega komisarja iz Slovenije, je predsednica ZaAB in premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek vztrajala pri svoji kandidaturi. Njeno ime je tako skupaj z Erjavčevim in imenom evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD) romalo v Bruselj, Potočnik pa soglasja h kandidaturi na listi več kandidatov ni dal.
Nova vlada v drugi polovici septembra?
Sestavo nove koalicije je tako pričakovati v naslednjih dveh tednih, čeprav je Cerar sprva pričakoval, da bodo njeni obrisi znani že do ustanovne seje DZ. Nova vlada bi bila lahko oblikovana v drugi polovici septembra, predvideva Cerar, ki pričakuje, da ga bo predsednik države Borut Pahor po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlagal za mandatarja.
Posvetovanja bi se lahko odvila že konec prihodnjega tedna, če se bodo pred tem že formirale poslanske skupine in določile svoje vodje. Za to imajo sicer časa en teden od petkove ustanovne seje. O določitvi urnika obiskov vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike in dogovorih glede naslednjih korakov obeh predsednikov do izvolitve nove vlade bosta sicer Pahor in Brglez govorila na srečanju v sredo dopoldne. Pahor ima po konstituiranju DZ 30 dni časa, da DZ predlaga kandidata za predsednika vlade.
Izredna seja zaradi Janše?
Medtem pa bo novi sklic državnega zbora še zaposlovalo vprašanje mandata na dveletno zaporno kazen obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, ki mu je DZ na ustanovni seji kljub pomislekom nekaterih sicer potrdil mandat. V ZaAB pričakujejo, da bo prihodnji teden sklicana seja mandatno-volilne komisije DZ, na kateri bodo nadaljevali razpravo o Janševem mandatu, sicer bodo sklic izredne seje zahtevali v njihovi poslanski skupini. Prepričani so namreč, da Janša funkcije poslanca ne more opravljati. Kot so pojasnili v poslanski skupini ZaAB, so se v petek dogovorili, da pred razpravo na mandatno-volilni komisiji počakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.
KOMENTARJI (1241)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.