Ceneje, hitreje, enostavnejše – to je tisto, s čimer je platforma Uber prepričala svet. Na pametnem telefonu izberete prevoz, cena je znana, plačilo brezstično, na koncu tako voznik kot uporabnik drug drugega ocenita. Toda to že imamo, okoli 20 podobnih aplikacij, domačih in tujih, opozarjajo taksisti, ki zakonodajnemu predlogu infrastrukturnega ministrstva nasprotujejo.
Dejan Jefim, predsednik sindikata taksistov, je dejal: "Uber lahko na trg vstopi po obstoječi zakonodaji. Zakaj je treba spreminjati celoten zakon za ponudnika, ki ni na našem tržišču? Sploh ne razumem tega argumenta."
Na drugi strani pa pozitivna izkušnja Slovencev, ki so Uber že uporabili v tujini. Več kot polovica jih tudi podpira možnost uporabe aplikacije za določanje cene in pa, da je v ta namen sprememba zakona potrebna. Zakaj? 91 odstotkom vprašanih sta vnaprej pomembna cena vožnje in čas prihoda, v obstoječem stanju pa jih več kot polovica ocenjuje, da so pogosto preplačali taksi storitev. "Ko se pogovarjamo o Sloveniji, ali bomo šli v to ali ne, je vprašanje nesmiselno. To se mora zgoditi, ni izbora, vprašanje je, ali slej ali prej," je pojasnil Marko Grobelnik, raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan.
Današnja obravnava spremembe zakona v parlamentu je prestavljena na 4. maj, v Levici pa že opozarjajo, da gre pri omogočanju platform, kot je Uber, za surovo izkoriščanje in nelojalno konkurenco. Uber in in podobni namreč niso ponudniki storitev, so le platforma. Vozniki niso zaposleni, temveč so ponudniki – avto, vzdrževanje, bencin, zavarovanje so njihovi stroški. A tudi sedaj med taksisti najdemo veliko samozaposlenih v podobnih pogojih.
Jefim je k temu dodal, da je to "urejeno z našo zakonodajo, imajo s. p. in tarifni sistem, česar pa potem ne bodo imeli". Na osnovni slednjega taksisti "lahko svoj zaslužek ovrednotijo, vedo oceniti plačo, vedo, koliko bo stal kilometer, čakalna ura, pa tudi stranka to ve". Zato so proti največji spremembi, ki bi jo novela prinesla – ukinitev tarifnega sistema oziroma taksimetra.
"To so vse za lase privlečeni argumenti, oni želijo deregulirati ceno, da lahko Uber dela dumping. In to vse temelji na osebnih povezavah med Vrtovcem in (Markom Borisom) Andrijaničem, ki je delal v pravni službi pri Uberju na Poljskem, kjer se je zakon napisal," je še dodal Jefim. Prav zato, če bo z novelo vztrajal, infrastrukturnemu ministru sporočajo: "Od tožilstva, Policije, bomo zahtevali pojasnila, ali so bili lobistični postopki pravilno speljani, kdo je napisal zakon, kje in zakaj." Torej: Uber – da ali ne? Ali je pomembnejše vprašanje pri tem: digitalizacija mobilnosti – kdaj tudi v Sloveniji?
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.