Prihajajo solidarnostne sobote? 'Vsekakor to ne sme biti obveza'

Podjetja bi se za izvedbo solidarnostne sobote odločala prostovoljno. Po predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, bi bila delovna vsaka druga sobota v mesecu vse do konca leta, denar, ki bi ga zaslužili na račun vsakega dodatnega delovnika, pa bi romal v poseben sklad za obnovo. Delavec naj bi se torej odpovedal neto plačilu – če to denimo znaša 70 evrov, bi temu enak znesek v sklad prispeval delodajalec. Pri tem bi se država plačilu prispevkov odpovedala. 

"Tukaj seveda vidimo odstopanje od tistega, kar bi bilo pošteno predvsem za podjetja, ki imajo veliko zaposlenih. Včasih število zaposlenih ni sorazmerno z dobičkom, ki ga posamezno podjetje ustvarja. Bolj pošteno bi bilo, da bi to solidarnostno pomoč določili glede na dobiček podjetja," meni predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. 

Da so delovne sobote za številna podjetja povsem nesmiselne, celo neizvedljive in da bi bila kakršnakoli prisila za gospodarstvo nesprejemljiva, še opozarja šef obrtne zbornice. Vlado, v prvi vrsti ministra Luko Mesca, poziva, naj odpravi vse nejasnosti v za zdaj očitno pomanjkljivo spisanem predlogu. "Vsekakor pa je najprej potrebno, če bo sprejet interventni zakon v tej smeri, da bodo od te obveze izključena podjetja, ki so bila poplavljena."

"Podjetja se morajo, glede na predlog, prostovoljno odločiti za delo ob sobotah in za to, da zaslužek namenijo v sklad za obnovo. Vsekakor to ne sme biti obveza," so odločeni na OZS.

Tudi Trgovinska zbornica Slovenije je v ponedeljek prejela variantne izseke tez predvidenih ukrepov, ki naj bi se nanašali na zbiranje solidarnostne pomoči. "Do tez se bomo lahko opredelili, ko bomo prejeli celovit predlog zakona," so sporočili.  Sicer podpirajo napore vlade, tudi v smeri solidarnostnega zbiranja sredstev za prizadete v poplavah, pri čemer pa bi morali predlogi po njihovem mnenju upoštevati, da so bila v poplavah prizadeta tudi številna podjetja. "Poleg tega pa so mnoga podjetja in fizične osebe tudi že donirali ali prispevali pomoč in jo še prispevajo po svojih najboljših močeh za vse prizadete," so opozorili.

"GZS je bila prva, ki je predlagala dodatni delovni dan namesto dodatnega prostega dne, in sicer kot prvi odgovor na krizo. S perspektive današnjega dne se s pobudo na načelni ravni še vedno strinjamo," pa pravijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Tudi oni sicer dodajajo, da bodo lahko končni zakonodajni predlog komentirali šele, ko ga bodo prejeli. 

Podobno kot OZS in TZG tudi GZS meni, da bi morali solidarnostni dnevi temeljiti na prostovoljni bazi, saj so mnoga podjetja, pa tudi posamezniki/zaposleni, že donirali finančna in druga sredstva. "Vsekakor pa država za tak dan ne bi smela zahtevati plačila davkov in prispevkov," so še poudarili. 

Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, opozarja, da je bil na mizi samo delovni osnutek. "Nikakršnih projekcij ni o tem, koliko sredstev naj bi se zbralo v tem skladu, koliko podjetij bi se tega udeležilo, kaj bi prinesel izkupiček ..." našteva. "Gre za ukrep, ki je selektiven, niti se ga bodo udeležila vsa podjetja, niti ni mogoč za celotno prebivalstvo, jaz mislim, da množičnega odziva s strani delodajalcev ne bi bilo, če pa bi že bil, pa v marsikaterem primeru iz napačnih razlogov," je prepričana.

Vprašanja, ki prav tako ostajajo odprta, so – koliko, če sploh, bodo v sklad prispevala podjetja, ki se za delo ne bodo odločila, kaj bo s samostojnimi podjetniki, kaj s samozaposlenimi in kmeti? 

Iz Krkine službe za odnose z javnostmi, kaj menijo o uvebi solidarnostne sobote, odgovarjajo: "V družbi Krka smo po poplavah nemudoma ponudili našo pomoč tako podjetjem kot tudi posameznim skupnostim, ki so bila v poplavah med najbolj prizadetimi. Pri odpravljanju posledic poplav pomagamo z znanjem in opremo. V tem duhu je Krkina tehnična ekipa KSL Ljubno nemudoma priskočila na pomoč pri prizadevanjih za ponoven zagon proizvodnje, kjer sodeluje še sedaj, ekipa Krkinih poklicnih gasilcev pa je pomagala pri urejanju razmer v Lučah. Prizadetim v poplavah so se kot prostovoljci v času kolektivnega dopusta pridružili tudi številni sodelavci. Zavedamo se, da je ob naravnih nesrečah takšnih razsežnosti človekoljubna pomoč za odpravo posledic ključna, zato bomo prizadetim območjem pomagali tudi materialno. Menimo, da bi morali solidarnostni dnevi temeljiti na prostovoljni odločitvi."

V Skupini SIJ pa odgovarjajo, da v največjih jeklarskih družbah Skupine SIJ delo poteka kontinuirano, torej vse dni v letu, razen v času kolektivnih dopustov in remontov. V Skupini SIJ se tako najverjetneje solidarnostnim sobotam na zamišljen način ne bodo pridružili in tudi pričakujejo, da za podjetja to ne bo obvezno in se bodo o tem prostovoljno odločala, saj pomagajo na številne načine: "Napori Skupine SIJ po poplavah so usmerjeni predvsem v pomoč našim sodelavcem. Na hudo prizadetih območjih zaradi poplav in plazov na Koroškem s svojimi družinami namreč živi približno 1.500 sodelavcev družb SIJ Metal Ravne, SIJ Ravne Systems, SIJ ZIP center in SIJ Storitve. Zanje je na voljo solidarnostna pomoč od 2.500 evrov (več od minimalnih zneskov, določenih po kolektivnih pogodbah) do 10.000 evrov, kar je najvišji neobdavčeni znesek. Pri Lions klubu Slovenj Gradec se na humanitarnem računu zbirajo namenske donacije posameznikov in vseh drugih zainteresiranih deležnikov, predvsem pa od zaposlenih za zaposlene, ki bodo prav tako namenjena sodelavcem. V Skupini SIJ smo letos odpovedali nakupu poslovnih daril in nekaterim dogodkom ter tudi ta sredstva namenili za humanitarno pomoč zaposlenim. Vzpostavili smo tudi psihološko pomoč za zaposlene, saj se zavedamo številnih stisk, ki jih prinesejo naravne nesreče."

'Zelo je važno, da je vlada najprej postrgala, kar se je dalo, in šele potem šla na žepe davkoplačevalcev'

Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik Gibanja Svoboda, je že v petek napovedal, da bi lahko uvedli solidarnostne sobote. Vsaka druga sobota v mesecu, torej skupaj štiri do konca leta, bi tako gospodarstvo lahko del dobička prispevalo k obnovi po poplavah. 

"Mi danes vse deležnike – od sindikatov, delodajalcev, bankirjev in podjetij z dobički, pa tudi javno upravo, naslavljamo z isto stvarjo. Solidarni moramo biti kot družba, kot celota," je v ponedeljkovi oddaji 24UR ZVEČER povedal premier Robert Golob in dodal, da to pomeni, da vsak prispeva po svojih močeh. "Kdor ima več, je prav, da prispeva več," je poudaril. 

Premier je pojasnil, da bomo skušali počrpati čim več nepovratnih sredstev, a da se bomo tudi zadolžili in da moramo sredstva počrpati tudi iz okolja. "V tem primeru tudi iz gospodarstva," je prepričan. 

Šef največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je poudaril, da je treba najprej počrpati vsa možna solidarnostna evropska in domača nepovratna sredstva, pri povratnih pa izbirati tista, ki so cenejša. "Ko gre za pričakovanje, da bodo gospodarstvo in posamezniki delovali solidarno, je zelo važno, da je vlada najprej postrgala, kar se je dalo, in šele potem šla na žepe davkoplačevalcev," je dejal. 

Golob pričakuje, da bodo vsi sektorji, ki imajo dobičke, najprej prostovoljno sami pokazali solidarnost, šele potem pa bi lahko sledili davčni in ostali ukrepi.