Avtorica prispevka: Maja Sodja
Naključne sogovornike smo povprašali, ali bi nakupovali v diskontih, kjer so stvari bistveno cenejše. Večina jih je odgovorila pritrdilno. Tudi raziskava o navadah potrošnikov, ki jo je opravila Mediana kaže, da kupci na prvo mesto postavljajo ceno. Janez Jereb iz Mediane pravi da tretjina anktetiranih v raziskavi na prvo mesto postavlja ceno, dobra petina raznovrstnost ponudbe, slaba petina pa kakovost izdelkov.
Glavna razlika med trgovskimi centri in diskonti je prav v raznovrstnosti ponudbe. V diskontih kupcem ponujajo bistveno manj izdelkov, medtem ko jih je v večjih centrih potrošnikom na voljo tudi do 40 tisoč. In prav na to prednost računajo trije vodilni trgovci pri nas.
Igor Mervič iz podjetja Spar Slovenija pravi: " Diskont seveda je poceni, ampak mi bomo imeli v svojem asortimanu vedno nekaj 100 izdelkov, ki bodo primerljivi po ceni." Po njegovem mnenju pa imajo pred diskontu prednost tudi zaradi večje ponudbe in večje izbire svežega blaga – kruha, mesa, sadja in zelenjave.
Aleksander Svetelšek, direktor podjetja Tuš prav tako poudarja prednost večje izbire. "Vsi diskonti ponujajo med 800 in 1000 različnimi artikli, v naših trgovinah jih je od 8 do 12 tisoč. Je pa tudi razlika v ponudbi v svežem programu," pravi.
Direktor Mercatorja, Zoran Jankovič pa pravi: "Hočemo, da se kupec pri nas počuti dobro, da se mu še kaj zgodi." Po njegovem mnenju pa so diskonti namenjeni predvsem ljudem, ki se 'izjemno racionalno obnašajo in gledajo predvsem na cene'.
Razlika je torej tudi v profilu kupca. "Mercatorjev kupec je zahteven kupec. V Sloveniji imamo kupce, ki imajo najvišjo izobrazbo, nekako višji sloj prejemkov. In ta kupec zahteva za svoj denar največ," pravi Zoran Jankovič. Kot pravi Igor Mervič, pa je tipični kupec star med 18 in 45 let. "Nekoliko manj je kupcev višjega starostnega razreda. Imamo pa kupce z višjo izobrazbo kot ostale verige," še dodaja. V Tuševih trgovinah pa po zadnjih raziskavah največ nakupujejo mladi do 30 let in upokojenci. Skrb ob prihodu novih trgovcev seveda obstaja, a v Tušu in Šparu pravijo, da bodo o tržnem deležu govorili šele, ko bodo na naših tleh zares prisotni. Zoran Jankovič pravi: "Vsak prihod tujega trgovca ima posledice za Mercator, kajti imamo največji tržni delež in vsak bo Mercatorju nekaj vzel."
Če ne za trgovce so nove trgovine zagotovo dobre za potrošnika, saj to pomeni večjo konkurenčnost in posledično nižje cene v vseh trgovinah. Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije k temu dodaja: "To, čemur smo priča že v sedanjih centrih je, da ponujajo določen del artiklov za tiste izdelke, ki se najbolje prodajajo in to je vedno dobro za potrošnika."
In kupcev nas je očitno dovolj. Tako menijo vsaj tisti trgovci, ki naj bi prihodnjih dveh letih pri nas odprli več kot 100 novih trgovin.
