Pridelek žit bo letos podpovprečen

V prvih mesecih tega leta je bilo padavin zelo malo, zato ni nihče pričakoval posebno dobre letine žit. Kot ocenjuje kmetijska svetovalka soboške enote kmetijsko-gozdarske zbornice Metka Barbarič, bodo prav zaradi pomanjkanja vlage spomladi pridelki ozimne pšenice od 20 do 30 odstotkov nižji od prejšnjih let.

Spodbudni pa so podatki za ječmen, ki so ga začeli žeti 24. junija. Pričakovali so namreč slabši pridelek, precej manj so pridelali le na lahkih, peščenih tleh, še posebno tam, kjer je bila suša in kjer niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, pojasnjuje Barbaričeva.

Pri pšenici bodo pridelki verjetno nižji od povprečja, žetev naj bi se, če ne bo preveč dežja, začela prihodnji teden, o kakovosti pa je, kot dodaja Barbaričeva, težko govoriti tudi zato, ker je v zadnjih dneh precej padavin.

V Panviti imajo ječmen posejan na 350 hektarjih, poželi so ga na več kot 200 hektarjih, pridelek je povprečen oziroma kakšnih pet odstotkov pod povprečjem, to je od 7,5 tone do osem ton, je povedal član Panvitine uprave Branko Virag.

Če ne bi bilo padavin, bi začeli žeti pšenico še ta teden, tudi Virag pričakuje za kakšnih 20 odstotkov nižji pridelek od povprečja, obenem pa upa na podobno presenečenje kot pri ječmenu.

"Tudi pri ječmenu smo pričakovali manjši pridelek, klasov in zrn v klasu je sicer manj, a je hektolitrska masa izredno visoka, kar pomeni, da je pomanjkanje padavin marca in aprila zadnja dva meseca deloma nadoknadilo zrno, pomembni bodo tudi drugi parametri. Bojim pa se predvsem kakšne okuženosti, ker kdor ni dvakrat škropil za zaščito klasa, bi lahko imel s tem težave," je pojasnil Virag.

O ceni se bodo tudi letos pogajali predstavniki pridelovalcev in predelovalcev. Po Viragovi oceni je največja želja pridelovalcev, da bi ohranili lansko ceno, ko je lahko pridelovalec za tono premijskega razreda pšenice prejel od 180 do 185 evrov. Povprečno je bila cena pšenice med 155 in 165 evri.

Med tem pa je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal, da so povprečni stroški pridelave letos 148 evrov. V komisiji za odkup in prodajo žit, ki jo vodi Franc Küčan, se z izračuni ne strinjajo.

Delo kmeta je namreč ovrednoteno s 6,6 evra na uro, kar je po njihovem diskriminatorno. Zahtevajo vsaj 12,1 evra, s čimer bi, kot pravijo, kmetovo delo izenačili z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi.

Barbara Zagorc z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije je pojasnila, da imajo že vrsto let simulacijske modele za oceno stroškov različnih kmetijskih pridelkov, kjer upoštevajo tudi spremembo stroškov in prihodkov, ki so izključno rezultat sprememb cen in proračunskih podpor.

Kot pravi, na inštitutu ne izračunavajo odkupnih cen kmetijskih pridelkov, ampak upoštevajo stroške dela, ki so obračunani na ravni povprečne neto plače zaposlenih v Sloveniji ob hkratnem upoštevanju vseh stroškov, ki zagotavljajo enako socialno varnost in pravice iz dela, kot jih imajo drugi delavci.

"Navedena vrednost za delovno uro, to je 6,6 evra, je približno neto obračunana urna postavka, ki je primerljiva s povprečno neto plačo v prvih mesecih leta 2020. Glede na raven izobrazbe, ki naj bi jo imeli po podatkih kmetje v Sloveniji, se nam zdi uporaba povprečne plače za modelne ocene stroškov pridelave kmetijskih pridelkov v Sloveniji ustrezna podlaga," je še povedala Zagorčeva.