Danes se je tudi uradno pričela volilna kampanja pred evropskimi volitvami. Danes opolnoči pa se izteče rok, do katerega je na državno volilno komisijo še mogoče vložiti kandidatne liste. Volitve poslancev v Evropski parlament bodo v Sloveniji 7. junija, 30 dni pred glasovanjem, torej danes, pa se uradno začne volilna kampanja. Ta se bo končala 5. junija opolnoči, ko bo začel veljati volilni molk.
Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.

Višina stroškov, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je omejena. Stroški volilne kampanje za volitve v Evropski parlament tako ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je v evidenco volilne pravice vpisanih 1.703.521 volivk in volivcev, kar pomeni, da lahko organizatorji za volilno kampanjo porabijo največ 680.000 evrov.
Večina strank že vložila kandidatne liste
Danes se tudi izteče rok, do katerega je na državno volilno komisijo še mogoče vložiti kandidatne liste, volivke in volivci pa lahko pri pristojnih upravnih organih še podpisujejo obrazce podpore listi kandidatov. Večina političnih strank je sicer kandidatne liste za volitve v Evropski parlament že vložila. To so med drugim že storili v SD, SDS, DeSUS, LDS, SLS. SMS in NSi ter Krščanski socialisti Slovenije (KSS). Na Državno volilno komisijo bo danes kandidatno listo za evropske volitve vložila tudi SNS, je povedal predsednik stranke Zmago Jelinčič. Nosilec kandidatne liste, na kateri so štiri ženske in trije moški, je Sergej Čas, na kandidatni listi pa ni poslancev SNS.
Kandidatno listo bodo danes vložili tudi v stranki Zares in SNS.
Stranke so za nosilce list izbrale kandidate, ki so prepoznavni v slovenskem političnem prostoru. Najmočnejšo stranko SD bo na volitvah zastopal nekdanji minister Zoran Thaler, največjo opozicijsko stranko nekdanji šolski minister Milan Zver, stranko DeSUS pa nekdanji obrambni minister Karl Erjavec. Stranka LDS je na prvo mesto postavila Jelka Kacina, SLS Ivana Žagarja in Nova Slovenija Lojzeta Peterleta. Ivo Vajgl pa bo vodil stranko Zares.
Ko bodo kandidatne liste vložene, bo njihovo zakonitost preizkusila državna volilna komisija do 19. maja, predlagatelji pa bodo morali morebitne formalne pomanjkljivosti odpraviti najpozneje do 11. maja. Državna volilna komisija bo nato 21. maja z žrebanjem vrstnega reda določila seznam list kandidatov, 23. maja pa omenjeni seznam tudi javno objavila.
Danes se poleg tega izteče rok, do katerega je treba vložiti tudi zahtevo za glasovanje po pošti iz tujine ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, slovenski državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in niso vpisani v evidenco volilne pravice teh državljanov, pa lahko danes še zahtevajo vpis v evidenco.
Volitve po proporcialnem sistemu
Pravico voliti in biti izvoljen na evropskih volitvah v Sloveniji imajo vsi slovenski volilni upravičenci in tudi vsi državljani EU s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki jim ni bila predhodno vzeta volilna pravica in ki so vpisani v volilni imenik. Slovenska zakonodaja predpisuje, da evropski poslanec ne sme biti hkrati poslanec državnega zbora ali imeti izvršilne funkcije v lokalni skupnosti.
Poslanci v Evropski parlament se v Sloveniji sicer volijo po proporcionalnem načelu. Volivec glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer lahko na tej listi odda tudi preferenčni glas kandidatu, ki mu daje prednost pri izvolitvi.
Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenčnih glasov.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.