Pričakovano negativno mnenje

Računsko sodišče je ob revidiranju pravilnosti poslovanja javnega zavoda Klinični center Ljubljana za leto 2005 ugotovilo, da je bilo to v pomembnem neskladju s predpisi. Preverili so tri področja poslovanja, in sicer stroške dela, javno naročanje blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev ter področje kliničnega preskušanja zdravil in zabeležili večje nepravilnosti, zato so zavodu izrekli negativno mnenje, je pojasnil prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel.

Na področju stroškov dela se večina ugotovljenih nepravilnosti nanaša na neupravičene dodatke zdravnikom za podeljeni naziv, ki nima podlage v zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti in kolektivnih pogodbah, je zapisano v povzetku revizijskega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh računskega sodišča.

Med nepravilnostmi na področju stroškov dela državni revizorji navajajo tudi neupravičeno obračunan in izplačan dodatek za vodenje in previsok dodatek za vplive delovnega okolja in obremenitve pri delu. Skupni znesek ugotovljenih nepravilnosti znaša slabih 31 milijonov tolarjev oziroma slabih 129.000 evrov.

Vesel poudarja, da so državni revizorji presojali le skladnost nagrajevanja zaposlenih v KC z obstoječo zakonodajo. Menijo pa, da bo potrebnih kar nekaj sistemskih premikov na tem področju, zato bodo predstavniki računskega sodišča tudi ob obravnavi poročila v državnem zboru opozorili na to.

"Dejansko je KC zaradi pomanjkljivih možnosti nagrajevanja nekoliko inovativen pri tem," ocenjuje Vesel. Ob tem je pojasnil, da je računsko sodišče že ob reviziji poslovanja KC leta 2003 doseglo odpravo številnih dodatkov, ugotovili pa so, da so se v letu 2005 izplačevali novi. Naloga računskega sodišča je, da odkriva nepravilnosti, na drugih pa je, da sistemsko uredijo to področje, je še poudaril Vesel.

Nadaljujejo se tudi nepravilnosti v zavodu na področju javnega naročanja, večina naročil gre namreč po besedah Vesela v KC še vedno mimo pravil zakona o javnih naročilih. Večina naročil se tako po besedah Vesela še vedno oddaja le z naročilnico, ne pa preko pogodb na podlagi javnega naročanja. Skupna vrednost nepravilno oddanih naročil po ugotovitvah računskega sodišča znaša skoraj 19 milijard tolarjev oziroma skoraj 79 milijonov evrov in so bila oddana le z naročilnico.

Netransparentno klinično preizkušanje zdravil

Državi revizorji pa so nezadovoljni tudi s tem, kako je bilo v preteklosti urejeno področje kliničnega preskušanja zdravil. Posledica netransparentnega delovanja na tem področju v preteklih letih je tudi 26 študij, ki so v letih 2004 in 2005 potekale v prostorih KC in z njihovimi sredstvi, brez ustrezne odobritve in soglasja pristojnih, v povzetku revizijskega poročila ugotavlja računsko sodišče.

Računsko sodišče je tako ocenilo, da znaša izguba potencialnega prihodka KC zaradi pomanjkanja ustreznih kontrol, ki bi preprečile nepooblaščeno razpolaganje s sredstvi, najmanj 9,5 milijona tolarjev oziroma skoraj 40.000 evrov. Po besedah Vesela je računsko sodišče s tem nedvomno dokazalo, da so bile javne domneve o netransparentnem vodenju postopkov kliničnega preizkušanja v ljubljanskem Kliničnem centru pravilne.

Klinični center: Sanacija že poteka

Klinični center Ljubljana je negativno mnenje računskega sodišča pričakoval, je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica zavoda Darinka Miklavčič. Poudarila je, da se zahteva po oddaji odzivnega poročila nanaša le na področje javnega naročanja blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev, za področji plač in kliničnega preizkušanja zdravil pa da so dosedanji ukrepi zadovoljili državne revizorje.

Miklavčičeva pravi, da je KC negativno mnenje računskega sodišča dobil zato, ker ni pravočasno pristopil k uresničevanju zakona o javnem naročanju. Poudarila je, da se mnenje računskega sodišča kar se tiče javnega naročanja blaga, materiala, storitev in osnovnih sredstev nanaša na obdobje, ko sta s strokovno direktorico Aleksandro Markovič komaj prevzeli posle in s tem tudi zatečeno stanje.

Že ob začetku svojega mandata sredi leta 2005 sta namreč ugotovili, da je to področje izrazito slabo urejeno, prav zato so se takoj lotili sanacijskih ukrepov. Zavod namreč ni imel oblikovanih nobenih strokovnih kriterijev, po katerih bi izvajali nabave, pravi Miklavčičeva.

Sanacija tega področja od tedaj intenzivno poteka; tako so lani v KC po pravilih javnega naročanja že izvedli nabave vse opreme in nekaterih materialov, je še pojasnila Miklavčičeva. Tam, kjer se razpisi še niso zaključili, pa v vmesnem obdobju blago in storitve nabavljajo s komercialnimi pristopi: odprli so trg in k pogajanjem o cenah povabili alternativne dobavitelje. Tako so po besedah Miklavčičeve na posameznem materialu prihranili tudi do 20 odstotkov.

Prva dama največje slovenske zdravstvene ustanove meni, da bo mogoče potrebno še kakšno leto, da bo stanje na področju javnega naročanja v hiši idealno. Od objave razpisa do končnega izbora dobavitelja in podpisa pogodbe namreč lahko preteče tudi do šest mesecev. Poleg tega pa so sami zelo previdni tudi pri pripravi razpisne dokumentacije, da bi zmanjšali možnosti zahtevkov po revizijah s strani ponudnikov.

Kar se tiče nepravilnosti na področju nagrajevanja, ki jih je prav tako ugotovilo računsko sodišče, sta generalna in strokovna direktorica pojasnili, da je bil sporen dodatek za naziv primarij, ki se je v KC izplačeval vsa leta, a so ga takoj po opozorilu računskega sodišča ukinili, tako da glede tega niso več v prekršku.

Ugotovitve računskega sodišča o nepravilnostih na področju kliničnega preizkušanja zdravil pa se - tako Miklavčičeva - v celoti skladajo z ugotovitvami internih revizij, ki so jih od lanskega razkritja afere v javnosti opravili v KC. Tako so po besedah generalne direktorice Fakulteti za farmacijo tudi že izstavili račun za nekatere raziskave, ki so bile opravljene v KC.