'Pričakoval bi, da bom po kalvariji opustil delo na ladji, a tam je moj svet'

Žiga Puconja iz Ljubljane je eden izmed tisočih članov posadke križark, ki so pred letom dni ostali ujeti na ladjah, tudi potem ko so odšli vsi potniki. Zasidran na odprtem morju, v kabini ladje, je preživel kar 60 dni. Tudi na njegovi križarki so zabeležili okužbe s koronavirusom med člani posadke. Dolga pot nazaj domov ga je vodila skozi Southampton, Rotterdam, Amsterdam in Frankfurt. Nato ga je še čakal let v Zagreb in pot skozi mejo v Sloveniji, ki jo je moral prehoditi peš, o čemer smo takrat poročali.

Preden se je v sredo vrnil v službo na križarko, smo se pogovarjali z njim. Odhoda se je veselil in pri tem občutil veliko notranjo, osebno srečo, nam je zaupal: "To bo že sedmič – pravijo, da pa bo ta plovba srečna. Človek bi pričakoval, da bom po taki kalvariji v lanskem letu opustil delo na ladjah – kot ga je precej mojih kolegov – vendar je tam moj svet. Moje srce. Tokrat imam v glavi samo eno: četudi se zgodi karkoli, ostanem na križarki, kjer sem resnično še najbolj varen." 

Junija bo sicer tudi sedmo leto, odkar je prvič odšel na križarko, na Costa Fortuno, kjer je začel živeti svoje sanje, saj je lahko potoval in delal ob enem. "Od samega začetka sem zaposlen pri New Yorškem izdelovalcu nakita. Ameriška podjetja zelo cenijo lojalnost in pripadnost podjetju, zato so me s tokratno križarko,nekako 'nagradili', saj bom prvič plul na liniji Celebrity. Gre za prestižno linijo ladjarja Royal Carribean," je pojasnil Puconja in še dodal, da se ladja, na kateri bo delal, imenuje Silhouette. Dolga je 315 metrov in sprejme 2.889 gostov ter 1.500 članov posadke.

Iz Miamija do Sredozemskega morja ter nazaj proti Karibom

Na ladjo se bo vkrcal v Miamiju, kamor bo odletel z letalom. Gostje bodo na križarko Celebrity Silhouette prišli šele 7. julija. "Poletno sezono bomo preživeli na Baltskem morju – skupaj z Anglijo – kasneje, konec septembra in oktobra, bomo pluli okoli Sredozemskega morja, novembra se začnemo vračati proti Karibom," je pot opisal Žiga Puconja in še dodal, da se bo domov vrnil okoli decembrskih praznikov, kar pomeni, da bo na morju dobrih sedem mesecev. 

Puconja je sicer eden redkih izbrancev, ki bo lahko znova delal v plavajoči službi. Kot nam je povedal, je precej malo križark, ki so dobile dovoljenje ameriškega Centra za nadzor bolezni in preventivo (CDC), da lahko znova plujejo. "Smo kot neki pionirji, saj smo te redke križarke. Iz naše flote, ki sicer šteje 15 ladij, bomo pluti začeli samo z dvema. Naša Silhouette je registrirana kot ameriška, zato večino pravil zanjo določa CDC," je pojasnil sogovornik, ki meni, da jim CDC ni naklonjen. Križarka lahko sprejme 2.886 gostov, tokrat bo zasedena zgolj 50-odstotno, ljudje bodo lahko le v vsaki drugi kabini. "In ravno tako bo s člani posadke – od normative 1.500 nas bo zdaj samo 750. A verjemite mi, da me to sploh ne moti, samo da se vrnem nazaj v operativo," je bil vesel. 

Postopki za vrnitev na ladjo so se vrstili vse od februarja

Sogovornik je zatrdil, da je bil tokrat proces zapleten in je trajal izredno dolgo. Pri tem je predvsem mislil na zdravniški pregled, ki ga mora vsak pomorščak sicer obnoviti na vsake dve leti pri ladijskem zdravniku. Po njegovih besedah je do zdaj pregled pri slovenskem pomorskem zdravniku zadostoval. 

Letos je bilo potrebnega malce več napora. Puconja se je moral med zaprtjem države najprej cepiti proti novemu koronavirusu. Na zahtevo CDC je moral nato predložiti dokazilo, da je bil cepljen proti vsem otroškim boleznim: rdečke, norice, mumps ... česar prej ni bilo treba. "Da o dodatnem cepljenju za sezonsko gripo – kar mi še danes ni popolnoma jasno, zakaj – niti ne govorim! Tako sem kot zadnji dobil potrditev: lahko začnete pluti, šele nekaj tednov nazaj, ko sem prejel drugi odmerek cepiva Moderna," je postopek opisal sogovornik in dodal, da se je celotni proces, ko so mu naposled potrdili, da lahko krene proti Miamiju, začel že februarja letos.

Letos na ladji nova pravila 

Po besedah Puconje je letos zaradi zahtev CDC na ladji precej novosti, ki se "zadnje dni spreminjajo iz ure v uro". Tako posadka kot gostje morajo biti cepljeni proti novemu koronavirusu, saj v Ameriki zdaj velja, da nošenje mask v zaprtih prostorih, če si cepljen, ni potrebno. Križarka je lahko le 50-odstotno zasedena, vsi pa morajo upoštevati pravilo socialne distance. "To pomeni, da ni več naših bogatih in okusnih samopostrežnih bifejev s hrano. Vse naročiš preko QR-kod in aplikacij, nato ti postrežejo k mizi. So pa tudi vpeljali pravilo, ki velja začasno, da posadka na začetku ne sme s križarke vsaj dva meseca," je pojasnil sogovornik. 

Spomin na lansko dvomesečno 'ujetost' je še vedno živ

Ko se Puconja danes zazre nazaj in se spomni na zapleteno dogodivščino, ko je za dva meseca obtičal na ladji in potreboval precej časa in napora, da mu je naposled uspelo priti domov, si reče: "Madonca! Minilo je leto dni odkar sem po celotni kalvariji, ki se je dogajala po svetu in seveda tudi v ladijskem svetu, uspešno peš prečkal hrvaško-slovensko mejo."

Glavi problem je bil, da nihče ni vedel ničesar – niti o samem virusu niti o težkih, kriznih razmerah, ko je celotni svet obstal. "Kopenske operacije, so nekako še bile aktivne, medtem ko so na nas, ujete na križarkah, preprosto 'pozabili'. Potem je tukaj še človeški strah pred neznanim in pa vsesplošna panika – tako nas, ujetih na križarkah, kot tudi kopenskih oblasti, ki resnično niso vedele, kaj narediti z nami. Seveda je bilo takrat popolnoma zmotno prepričanje, da smo plavajoče, tempirane covidne bombe, če se lahko tako izrazim, vendar vam zagotavljam, da bolj varnega mesta ni nikjer na kopnem, izjema so seveda bolnišnice," je prepričan Puconja, saj so na ladji strogo upoštevali vse ukrepe, da bi čim bolj zajezili okužbo.

Najtežje za sogovornika pa je bilo soočiti se s strahom in skrbjo za svojo družino. "Novice o situaciji so prihajale na eni strani od domačih, na drugi od medijev, da o nepodajanju informacij, s strani kapitana, niti ne pišem. Tako sem imel glavo polno zelo zastrašujočih prizorov in negotovosti o meni, bližnjih," se je spomnil. 

Kako je Puconja preživel leto dni brez ladje?

Bilo je precej pestro leto, je povedal. Iskal je zaposlitev na kopnem na svojem področju –  v trgovinski panogi nakita – a je ni dobil, saj je branža zaradi covidne situacije slabo prodajala. 

"Sem pa skoraj sedem mesecev skrbel za mojo nepokretno babico, ki je popolnoma odvisna od pomoči drugega, zato sem se preselil k njej in tako imel obveznosti 24 ur na dan. In tako je leto naokoli, še sam ne morem verjeti, kako hitro se vse obrne," je strnil Žiga Puconja.