Približno tretjina kabinetnih uslužbencev ostala v državni upravi

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po današnji seji vlade predstavila analizo podatkov o novih zaposlitvah in premestitvah v javni upravi v času med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022. Večkrat je bilo s strani nekaterih političnih akterjev slišati očitke, da je analiza pravzaprav ustvarjanje črnega seznama, na podlagi katerega bi lahko prišlo do opuščanja. Ministrica je zato uvodoma poudarila, da ne gre za "lov na čarovnice", in pojasnila, da je bila odločitev za analizo logična posledica predvolilne kampanje.

"V času predvolilne kampanje smo se veliko pogovarjali o tem, koliko je bilo novih zaposlitev, ali vlada v odhajanju zaposluje in kakšno je to število. Zato je vlada na svoji prvi seji sprejela tri sklepe," je dejala Ajanović Hovnikova. Vlada je tako ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam naložila pripravo poimenske preglednice vseh:

– od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 novo zaposlenih javnih uslužbencev,
– od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 trajnih oz. začasnih premestitev znotraj organa, 
– od 1. 1. 2020 do 1. 6. 2022 trajnih in začasnih premestitev med organi.

"Gre za prvo sploh tovrstno resno analizo, kjer smo preiskali vzorce zaposlovanja znotraj javne uprave, državne uprave na tem mestu ministrstev, organov v sestavi vladnih služb," je povedala Ajanović Hovnikova in pripomnila, da sklep zajema obdobje odhajajoče vlade Marjana Šarca in celotno obdobje vlade Janeza Janše. Obdobja so razdelili na četrtletja in jih kot taka tudi analizirali. Ugotovili so, da zaposlovanje po četrtletjih poteka relativno enakomerno, so pa zaznali dve odstopanji. 

Skupno število zaposlenih v organih državne uprave se je povečalo za 512

V analiziranem obdobju se je skupno število zaposlenih v organih državne uprave povečalo za 512 (z 31.334 na 31.846), kar predstavlja 1,63-odstotno povečanje. 

V analiziranem obdobju je bilo skupno število kabinetnih zaposlitev 243. Podatki kažejo, da je 79 javnih uslužbencev, ki so bili kabinetno zaposleni, nadaljevalo z delom v organih državne uprave (za določen ali nedoločen čas), tudi po prenehanju mandata funkcionarja, na katerega zaupanje so bili vezani, kar znaša 32,5 odstotka vseh kabinetnih zaposlitev. 

Ko so analizirali t. i. prehode s kabinetnih zaposlitev na zaposlitve za nedoločen čas po časovnih obdobjih, so ugotovili, da posebej izstopata zadnja dva meseca pred nastopom nove vlade, ko število prehodov znaša trikratnik (315 odstotkov) mesečnega povprečja v celotnem obdobju analize. 

Velika večina premestitev zgolj iz razloga višanja plačnih razredov

Glede premestitev znotraj organov državne uprave podatki kažejo, da je bilo v analiziranem obdobju opravljenih skupaj 23.388 premestitev, od tega med posameznimi organi 1507 premestitev. Ugotoviti je možno, da je velika večina premestitev znotraj posameznega državnega organa, kar je lahko povezano tudi s premestitvami na drugo delovno mesto, zgolj iz razloga višanja plačnih razredov, ne pa iz potreb delovnega procesa. "Malo je primerov premestitev med posameznimi organi, ki bi kazali na mobilnost javnih uslužbencev znotraj internega trga dela," ugotavljajo na ministrstvu. 

V analiziranem obdobju je bil za 49,8 odstotka kabinetnih zaposlitev ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi določen višji plačni razred, kot bi jim sicer pripadal glede na zahtevnost delovnega mesta, saj je bil uporabljen institut plačnega sistema, ki izjemoma omogoča določitev višjega plačnega razreda. "Omenjeni institut se v praksi uporablja res izjemoma in v utemeljenih primerih," pravijo na ministrstvu.

Med pripravo analize se je pokazalo tudi, da mora vlada podatke o zaposlenih v državni upravi vsakič posebej zbirati iz štirih različnih podatkovnih baz. Na ministrstvu so poudarili, da je to v dobi digitalizacije nesprejemljivo, saj da morajo biti podatki odločevalcem na voljo v najkrajšem možnem času. 

Na ministrstvu pripravljajo izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema

Glede rešitev in ukrepov z ministrstva sporočajo, da so v pripravi izhodišča za nadaljnji razvoj uslužbenskega sistema, ki bodo med drugim naslovila tudi ukrepe za krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter večjo fleksibilnost pri upravljanju s kadri v javni upravi.

"V zvezi s postopki ob novih zaposlitvah pripravljamo izhodišča za razvoj uslužbenskega sistema, ki bodo po vzoru drugih evropskih držav predlagala, da se presojo kandidatk in kandidatov vodi centralizirano oz. se jo izloči iz posameznega organa," pravijo in dodajajo, da bi bila s tem zagotovljena enakopravna obravnava vseh kandidatk in kandidatov, tudi kabinetno zaposlenih.

Pripravljajo digitalno orodje za lažje iskanje kandidatov znotraj državne uprave in prostih mest

Opazili so še, da je stopnja mobilnosti javnih uslužbencev med posameznimi organi državne uprave na zelo nizki ravni, kar ni optimalno z vidika učinkovitosti državne uprave. "Mobilnost javnih uslužbencev znotraj internega trga dela organov državne uprave je pomembna z vidika razvoja interdisciplinarnosti, prenosa znanja, hitrejšega in bolj optimalnega pridobivanja ključnih kadrov in strokovnjakov znotraj državne uprave, ne neprestanega višanja števila zaposlenih," so prepričani. V ta namen že pripravljajo digitalno orodje, ki bo omogočalo lažje iskanje kandidatov znotraj državne uprave in prostih mest. 

Prav tako bo po njihovem mnenju v okvir sprememb treba vključiti tudi institut, ki omogoča uvrstitev kabinetno zaposlene osebe v višji plačni razred oz. se takšni osebi določi višja osnovna plača. "V tej zvezi bo treba določiti jasne kriterije, kdaj je zvišanje plačnega razreda upravičeno."

Analize bodo pripravljali tudi v prihodnje: v obliki rednih letnih poročil

"Namen analize ni bil presoja zakonitosti posameznih postopkov zaposlitev, saj to ni v pristojnosti Ministrstva za javno upravo, pač pa inšpekcijskih organov, poleg tega posamezne postopke zaposlitve v celoti izvaja posamezen državni organ," so sporočili z ministrstva. 

"Glede tovrstnih analiz v prihodnje se kaže, da so le-te (predvsem z vidika načrtovanih sistemskih sprememb) potrebne in so uporabno orodje. Pripravljene bodo v obliki rednih letnih poročil," so sklenili.