Slovensko zunanje ministrstvo so o priporu Francija Zelenka obvestili turški organi po priporu aprila 2007. Slovensko veleposlaništvo v Ankari in ministrstvo od takrat spremljata primer in nudita potrebno pomoč. Veleposlaništvo pomaga v skladu s pristojnostmi, določenimi v Dunajski konvenciji, upoštevajoč zakonodajo države, v kateri je državljan, so pojasnili. Ne more pa prevzeti vloge zastopnika, komunikacija s sodišči in posredovanje dokazov poteka le preko zagovornika. "Tako ministrstvo kot veleposlaništvo se v sodni postopek ne smeta vmešavati."

Prošnja za prestajanje kazni v Sloveniji po pravnomočnosti sodbe

Zunanje ministrstvo je seznanjeno s kazenskim postopkom proti Zelenku, "ki poteka skladno s turško zakonodajo, po kateri lahko pripor traja do dve leti. V primeru pritožbe na izrečeno sodbo na prvi stopnji postopek na drugi stopnji lahko traja še do poldrugo leto." Priprtega pred sodnimi organi lahko zastopa le odvetnik z dovoljenjem Turčije za opravljanje funkcije. Zelenko ima odvetnico, ki mu nudi potrebno pomoč, po pravnomočni sodbi pa bo lahko zaprosil za prestajanje kazni v Sloveniji.

Pri Zelenku večkrat slovenski diplomat

Veleposlaništvo v Ankari je v stikih z Zelenkom, z njegovimi svojci in s turškimi organi. Predstavnik veleposlaništva ga je v treh letih pripora nekajkrat obiskal, nazadnje konec novembra 2009. Na njegovo pobudo se je veleposlaništvo doslej večkrat obrnilo na turške organe, med drugim v primeru roka za sojenje na prvi stopnji, njegovih navedb o ogroženosti in njegovih nedavnih zdravstvenih težav. Turški organi, zlasti uprava zapora, so se po njihovih trditvah primerno odzvali. Veleposlaništvo bo posredovalo tudi, če sodba ne bo izdana v roku.

Turčija mora spoštovati človekove pravice

Slovensko pravosodno ministrstvo je prav tako seznanjeno s primerom, saj so med slovenskimi in turškimi organi potekali postopki medsebojne pravne pomoči. Slovensko ministrstvo za pravosodje je imelo vlogo posredovalnega organa, nanj se je obrnil tudi Zelenko. Pojasnili so mu možnosti za nudenje pomoči, za pravno varstvo v Turčiji in za prestajanje kazni v Sloveniji po pravnomočni obsodbi. Zahtevo za premestitev v zapor doma lahko po pravnomočni sodbi vložijo obsojeni, svojci in zastopnik ali v Sloveniji ali v Turčiji. ''Do danes ministrstvo za pravosodje še ni prejelo morebitne prošnje za prenos izvršitve kazni.''

Slovensko pravosodno ministrstvo sicer ne sme posegati v konkretni sodni postopek v tuji državi, ''pri čemer pa poudarjamo, da je tudi Turčija podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato jih je dolžna spoštovati in zagotavljati. Med človekove pravice, zagotovljene s konvencijo, sodi tudi pravica do poštenega sojenja, o čemer smo seznanili Zelenka. Če meni, da so mu bile kršene temeljne pravice, lahko uveljavlja vsa pravna sredstva, predvidena v turškem pravnem redu in v konvenciji oziroma protokolih.'' Zaradi kršitev človekovih pravic se lahko obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Finančne pomoči s strani slovenske države ni

V Sloveniji ni predpisa, ki bi omogočal finančno pomoč državljanom v priporu oziroma zaporu v tujini. Slovenska veleposlaništva po svetu in zunanje ministrstvo zato nimajo sredstev niti pravne podlage za plačevanje stroškov odvetnikov in tolmačev, niti za morebitno finančno pomoč za bivanje v zaporu. Ureditve posameznih držav so namreč različne. Na primer v Turčiji, Maroku in Peruju morajo zaporniki sami plačati za posteljo, hrano, elektriko. Stroške nosijo njihovi sorodniki, ministrstvo jim lahko pomaga le pri posredovanju pri nakazilih sredstev.

Turčija nima varuha človekovih pravic

Na težave zaprtih v tujini je leta 2005 v poročilu opozoril varuh človekovih pravic, ki pa "nima nobenih pristojnosti do tujih državnih organov. Zakon namreč določa, da lahko začne postopek, če se nanj obrne posameznik, ki meni, da mu (slovenski, op.a.) državni organi kršijo človekove pravice ali temeljne svoboščine.''

Za zaščito Slovencev v tujini so sicer pristojna slovenska veleposlaništva in generalni konzulati. ''Zato pobudnikom vedno svetujemo, da se nanje tudi obračajo." Po potrebi se lahko varuh obrne tudi na kolega v tujini. "To možnost smo v nekaterih dosedanjih primerih tudi že uporabili. Po nam dosegljivih podatkih pa Turčija nima institucije varuha človekovih pravic, ki bi delovala po podobnih principih kot slovenski varuh.''

Družina Francija Zelenka je predlani obvestila tudi Amnesty International (AI) Slovenija. ''Družino smo takrat preusmerili na AI Turčije ali kako drugo turško nevladno organizacijo in jim posredovali kontakte v Carigradu. O kakršnih koli nadaljnjih stikih nismo bili obveščeni. Prepričani pa smo, da je AI Turčije stopila v stik z družino oziroma ji svetovala. Toplo smo svetovali tudi odvetnika, ki je najboljše zagotovilo pravic v pravnih postopkih. Ne vemo pa, če so družinski člani nasvet vzeli resno in dejansko najeli odvetnika v Turčiji. Žal kaj več ali bolj konkretnega ne moremo storiti, tudi zaradi izjemne kadrovske podhranjenosti,'' so sporočili iz AI Slovenija.

V tujih zaporih okoli 200 Slovencev

Največkrat so Slovenci zaprti zaradi drog ali ilegalnih vstopov v države pa tudi zaradi kršitev javnega reda in miru. V zaporih po tujini je trenutno okoli 200 Slovencev, dve tretjini v Evropski uniji. Lani je bilo drugje priprtih 261 slovenskih državljanov, največ v zaporih na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Avstriji, Veliki Britaniji, Švici, Peruju, Braziliji, Kolumbiji, Venezueli, Senegalu, Maroku, Egiptu, Indoneziji in na Kitajskem. Letos so aretirali 34 slovenskih državljanov, in sicer na Hrvaškem, v Italiji, Srbiji, Avstriji, BiH, na Madžarskem, v Veliki Britaniji, Švici, Grčiji in Španiji.

Nekatere so že izpustili, vendar natančnih številk ni, saj o odpustu vseh zaprtih državljanov slovenski državni organi niso obveščeni. Izvedo le v primerih urejanja dokumentov iz zapora, če po prestani kazni sledi izgon iz države, ali če gre za izročitev državljana v Slovenijo.