Razsežnosti poplavne ujme bodo velike, škodo pa se bo lahko ocenilo šele, ko bo voda odtekla. Kot pravi premier Robert Golob, tudi ocena 500 milijonov evrov ne bo zadoščala. Slovenija lahko zaprosi tudi za evropsko pomoč, a kot pravi premier, so evropski finančni mehanizmi počasni, prav tako pa je finančna pomoč Evrope omejena, zato bo večina stroškov na ramenih države.
Marsikateri kraji po državi so še vedno odrezani od sveta in potrebni pomoči, zato je potrebna hitrost, poudarja Golob. Vlada je danes sprejela spremembe Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in ključen namen teh naj bi bila prav hitra pomoč. "To pomeni, da lahko občine računajo na predplačila s strani vlade. Gre za hiter sistem naročanja, mimo javnih naročil," pojasni in doda, da ljudem ne bo več treba čakati na oceno škode, ampak se lahko ti obrnejo neposredno na izvajalce. Med drugimi pa so ob zakonu sprejeli tudi dodatne sklepe, ponovno z namenom pospešitve procesa reševanja. "Tako Rdečemu križu kot Karitasu smo vsakemu nakazali po pet milijonov evrov, da lahko ti preko svojih mrež neposredno pomagajo tistim ljudem, ki danes najbolj potrebujejo pomoč. To se je zgodilo prvič, in če bo treba, bomo še zagotovili denar."
Vsi ukrepi pa zahtevajo čas, zato je pomembno, da se nove zakonske spremembe na področju preventive lotimo takoj, je prepričan Golob. A pri tem sam ne vidi problema v denarju, ampak v posegu v prostor. Kot še dodaja, danes poteka priprava seznama, kaj država potrebuje, da bo na terenu učinkovitejša. "Ko bomo imeli seznam, bomo vedeli, katero od ponujenih pomoči lahko začnemo koristiti. Najverjetneje bo to mehanizacija Darsa, ki bo na razpolago v nedeljo in bo skupaj s Slovensko vojsko tudi delovala na terenu." Pomoč iz tujine tako pride na vrsto kasneje.