Pri treh mladoletnikih potrdili ošpice

Eden od obolelih se je okužil med potovanjem po eni od tujih držav, kjer je incidenca bolezni višja kot v Sloveniji. Drugi dve osebi v času inkubacije bolezni nista potovali in po prvih navedbah nista imeli stikov z obolelimi osebami. Vir okužbe pri nobenem od obolelih za zdaj ni znan, so še sporočili z NIJZ. Po naših neuradnih informacijah trojica prihaja iz območja Ljubljane. 

Epidemiološka preiskava trenutno še poteka, zato so šole, ki jih obiskujejo oboleli, že obvestili o pojavu bolezni. Osebe v tesnih stikih z obolelimi, ki proti bolezni niso zaščiteni, so oziroma bodo na NIJZ povabili na cepljenje. 

O vsakem sumu na ošpice je treba takoj obvestiti območnega epidemiologa.

Ob tem opozarjajo, da je za širjenje okužbe in preprečevanje bolezni ključnega pomena cepljenje. Pomembno je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom. "Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Za ošpice so namreč dovzetni vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni," pojasnjujejo na NIJZ. 

Precepljenost v Sloveniji

Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila v letu 2022 95,8 odstotka, v letu 2021 95,3 odstotka, v letu 2020 znašala 94,3 odstotka.

Precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Sloveniji v šolskem letu 2022/2023 znašala 88,9 odstotka, v letu 2021/2022 92,2 odstotka, v šolskem letu 2020/2021 pa 90,7 odstotka.

Kako se bolezen prenaša? 

Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije vnetje osrednjega živčevja, pojasnjujejo na NIJZ.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da so ošpice v Evropi pogoste predvsem od februarja do maja, zato zdravstvene delavce prosijo, da so pri obravnavi svojih pacientov pozorni na morebitne simptome in znake, značilne za ošpice: zvišana telesna temperatura (38 C), makulopapulozni kožni izpuščaj, kašelj, nahod, vnetje očesne veznice.

Pojavljanje ošpic

Po uvedbi cepljenja v letu 1968 se je v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem incidenca ošpic v Sloveniji bistveno zmanjšala. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene 1969 in pozneje, praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam.

Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/1977, 1984 in 1994/1995, ko so bili vnovič zabeleženi prehodni epidemični skoki. 

V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil zabeležen noben primer. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (en vnesen – pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju. Porast so zabeležili v letu 2014, in sicer kar 52 primerov, od tega jih je bila večina (44) primerov povezanih z mednarodno razstavo psov. V letu 2022 na NIJZ niso zabeležili nobenega primera ošpic, lani pa enega.