'Pri referendumu o zaupnici vladi bi lahko šlo za zlorabo'

Glede predloga SDS, ki bi volivce na posvetovalnem referendumu spraševala kar o zaupanju v vlado, Ribičič ocenjuje, da "bi lahko šlo za zlorabo", kakršna je bil referendum pred desetletji o zaupnici egiptovskemu predsedniku Gamalu Abdelu Nasserju ali kakršen je bil razpisan pred petimi leti prav tako v Egiptu in je ponovno utrdil absolutno oblast predsednika države.

V Sloveniji je danes sicer drugače, ker ta referendum predlaga opozicija. A tudi takšen referendum bi imel po Ribičičevih besedah resno ustavnopravno pomanjkljivost: "Pri nas je mogoče zamenjati predsednika vlade samo tako, da se izvoli novi (konstruktivna nezaupnica)." Ob tem dodaja, da je tako tudi prav: "Pogosto se pozablja, da je lažje funkcionarja razrešiti, težje pa je namesto njega izvoliti boljšega."

Naivno je pričakovati posvetovalni referendum, ki bi kritiziral odločitve DZ

"Ko preberete zakon, ki je uvedel posvetovalni referendum, boste morda dobili vtis, da je ureditev zelo odprta in demokratična," navaja Ribičič. Posvetovalni referendum je namreč mogoč o vsakem vprašanju iz pristojnosti državnega zbora, ki je širšega pomena za državljane. "Manj navdušenja vzbuja določba, da posvetovalni referendum lahko razpiše (samo) državni zbor. Državljani, tudi ne njihova večina, namreč ne morejo izsiliti od državnega zbora, da razpiše takšen referendum," opozarja.

Če (naknadnega) zakonodajnega referenduma državni zbor ne more preprečiti, če ga predlaga 40.000 volivcev, pa posvetovalnega lahko, izpostavlja. "Zato je naivno pričakovati, da bi prišlo do posvetovalnega referenduma, ki bi kritiziral odločitve državnega zbora. Bolj realno je pričakovati od razumnega zakonodajnega telesa, da bo razpisalo posvetovalni referendum, ki bi mu pomagal pri iskanju daljnosežnih odločitev, kot so gradnja drugega bloka nuklearke ali pomoč pri končanju življenja," meni Ribičič.

Največja koalicijska stranka Svoboda je v petek v DZ vložila tudi predlog za posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Po mnenju Ribičiča pa bi DZ pokazal pogum, če bi namesto predloga o prednostnem glasovanju povprašal za mnenje volivcev o kombiniranem volilnem sistemu ali da bi pri uvajanju prednostnega glasu dodal vsaj predlog o obveznem in absolutnem prednostnem glasu in uvedbi domicila za poslanske kandidate. "Tak predlog bi bil namreč majhen korak k ureditvi, v kateri imajo, če citiram ustavo, volivci 'odločilen vpliv'," je prepričan Ribičič, sicer eden od pobudnikov sprememb volilnega sistema, tudi uvedbe kombiniranega sistema.

V parlamentarni postopek je trenutno vloženo večje število predlogov za izvedbo posvetovalnih referendumov. Vse parlamentarne stranke z izjemo Levice so minuli teden v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Konsenz med strankami je, da bi referendum izvedli predvidoma v drugi polovici novembra letos.

Še pred tem je koalicija je v parlamentarni postopek vložila predlog za posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, Svoboda pa je v petek poleg že omenjenega referenduma o preferenčnem glasu v DZ vložila še predlog za posvetovalni referendum o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene.

Dva predloga je vložila tudi opozicijska NSi, in sicer o predlogu energetskega zakona in o predlogu Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Predlog za prvi posvetovalni referendum je sicer že ostal brez podpore na matičnem odboru DZ, po pričakovanjih enaka usoda čaka tudi drugi predlog.

Valu vloženih predlogov za izvedbo posvetovalnih referendumov pa se je z dvema novima predlogoma v ponedeljek pridružila še opozicijska SDS. Volivce bi povprašali o nastanitvah tujcev, ki vstopajo v državo nezakonito, in o zaupanju v vlado Roberta Goloba.