Za referendum premalo podpisov

Pobudniki zahteve za razpis referenduma o ljubljanskem prostorskem načrtu so, kot so sporočili, zbrali 10.900 podpisov, a to predstavlja le polovico potrebnih podpisov. Prostorski načrt namreč sestavljata dva odloka, zato sta bili potrebni dve referendumski vprašanji, za kateri so podpise zbirali ločeno, 10.900 pa pomeni seštevek vseh podpisov.

Marinka Kurilić iz Civilne iniciative Tržnice ne damo je potrdila, da so podpisniki, če so podpisali obe zahtevi, dvakrat šteti. Skupno so tako zbrali 10.900 podpisov in jih v torek tik pred iztekom roka tudi vložili. Na vprašanje, ali ne bi morali zbrati nekaj več kot 11.000 podpisov za vsako referendumsko zahtevo, odgovarja, da ni bilo tako rečeno.

Janković ne bo zadržal objave aktov

Pobudniki referendumske zahteve so v torek, ko se je iztekel rok za zbiranje podpisov, vložili 5255 podpisov za referendumsko zahtevo o izvedbenem delu prostorskega načrta, med katerimi je sedem neveljavnih in kar predstavlja 46,8 odstotka potrebnih podpisov. Prav tako pa so vložili tudi 5244 podpisov za referendum o strateškem delu načrta, med njimi so trije neveljavni, kar predstavlja 46,74 odstotka potrebnih podpisov, je v izjavi za medije povedal Janković.

Kot dodaja, je bilo 1. septembra, ko se je zbiranje podpisov začelo, v Ljubljani 224.235 volivcev. Pobudniki bi potrebovali podpise petih odstotkov meščanov, kar pomeni 11.212 podpisov za vsako referendumsko zahtevo.

Pobudniki referendumskih zahtev so sicer v petek vložili pobudo za oceno ustavnosti določbe, da je treba v Ljubljani za razpis referenduma zbrati podpise petih odstotkov meščanov. Kot so namreč prepričani, gre za diskriminacijo, saj je treba na državni ravni za razpis referenduma zbrati 40.000 podpisov, kar po njihovih navedbah predstavlja 2,36 odstotka volivcev. Zato župana med drugim pozivajo, naj počaka na odločitev ustavnega sodišča.

Janković na to odgovarja, da zbrani podpisi predstavljajo 2,34 odstotka vseh volivcev, kar pomeni, da tudi praga 2,36 odstotka ne dosegajo. Objave odlokov o strateškem in izvedbenem delu prostorskega načrta župan, kot pravi, ne bo zadržal, saj bi to pomenilo kršitev statuta Mestne občine Ljubljana in zakona o lokalni samoupravi. Ljubljančanom se je zahvalil za podporo prostorskemu načrtu, ki omogoča razvoj v Ljubljani, pobudnikom pa sporoča, da je čas, da sprejmejo odločitev Ljubljančanov, ki jim niso dali podpore.

Veljavnost prostorskega načrta po objavi v Uradnem listu bo pomenila tudi, da obvezna razlaga odloka o urejanju mestnega središča, kjer je načrtovana garažna hiša pod tržnico, po županovem mnenju ne bo več potrebna. V Ljubljani se je namreč danes začelo zbiranje podpisov za referendum o omenjeni obvezni razlagi, ki določa gradbene meje prizidka Mahrovi hiši.

Kot trdi načelnik oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek, so v izvedbenem delu načrta "gradbene meje določene tako, da omogočajo izgradnjo Mahrove hiše". Teoretično bi lahko vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja podali 25. oktobra, vse potrebno za izgradnjo pa bo pripravljeno spomladi prihodnje leto, je dejal župan.

Zbiranje podpisov

V Ljubljani pa se danes začenja zbiranje podpisov za razpis referenduma o obvezni razlagi odloka o gradnji garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico. Obvezna razlaga določa odmik prizidave Mahrove hiše preko gradbenih linij in tako ščiti obstoj tamkajšnjega kostanja. Pobudniki morajo nekaj več kot 11.000 podpisov zbrati do 9. novembra.

Pobudnik zbiranja podpisov, svetnik Liste za čisto pitno vodo Mihael Jarc, je svojo zahtevo za začetek zbiranja podpisov na Mestno občino Ljubljana (MOL) vložil, potem ko je ljubljanski mestni svet aprila sprejel obvezno razlago odloka za urejanje območja v središču mesta, kjer je predvidena gradnja garažne hiše.

Kot je pojasnil Jarc, na upravni enoti niso izdali gradbenega dovoljenja, ker niso bile jasno določene gradbene meje, zaradi česar bi bil lahko ogrožen zaščiten kostanj pri Mahrovi hiši. Mestni svetniki so zato aprila sprejeli obvezno razlago odloka. To je zadnja možnost za referendum o prostorskih aktih v zvezi z gradnjo garaž pod tržnico, pravi Jarc.

Po navedbah ljubljanskega župana Zorana Jankovića pa ta referendum, tudi če bi uspel, ne bi imel nobenih posledic več. Kot je pojasnil na torkovi novinarski konferenci, je v izvedbenem prostorskem načrtu ta pomanjkljivost odloka o urejanju mestnega središča že odpravljena, zato obvezna razlaga ni več potrebna. Ker pobudnikom za razpis referenduma o ljubljanskem prostorskem načrtu ni uspelo zbrati dovolj podpisov, bo ta po Jankovićevih besedah lahko začel veljati že ta mesec. Obvezna razlaga bi namreč omogočila le, da bi gradbeno dovoljenje dobili pred veljavnim prostorskim načrtom, je še dodal župan.

Jarc pa na županove navedbe odgovarja, da ti dve zadevi nista povezani in da tudi v prostorskem načrtu gradbene meje ostajajo ohlapne. Prav tako bo župan, če bo spreminjal prostorski načrt tako, da bi se izognil temu, kar bo potrjeno na referendumu, kršil simbolno dejanje – sporočilo, ki mu ga bodo dali meščani, pravi Jarc. Kot dodaja, gre pri referendumu tudi za simbolno vprašanje o strinjanju z gradnjo garaže pod tržnico.