Številni obiskali predsedniško palačo, sprejel jih je predsednik države

Z državnim praznikom se danes spominjamo obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Številni na obisku v predsedniški palači

Urad predsednika države pa je tudi danes pripravil dan odprtih vrat. Kljub dopustom so se v palači zbrali številni obiskovalci. Bilo jih je okoli 150. Pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola so si ogledali poslopje predsedniške palače in obiskali delovne prostore Boruta Pahorja. Z velikim zanimanjem so si ogledali tudi menjavo častne straže garde Slovenske vojske, ki je ob današnjem državnem prazniku postrojena pred palačo.

Ob tej priložnosti je v Veliki dvorani potekal krajši kulturni program, ki so ga izvedli pevski zbor stanovalcev Doma Tisje Šmartno pri Litiji ter učenki Glasbene šole Litija - Šmartno, ki sta zaigrali na klavir in flavto.

Obiskovalce je pozdravil tudi predsednik Pahor in jih pospremil v svojo pisarno, kjer je predstavil delo predsednika republike, njegovega urada in odgovarjal na njihova vprašanja. V pozdravu je vsem Slovenkam in Slovencem iskreno čestital ob današanjem prazniku ter se obiskovalcem posebej zahvalil, da so se v tako velikem številu odzvali na povabilo k ogledu predsedniške palače. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da je odločitev o dnevih odprtih vrat predsedniške palače ob državnih praznikih, ki jo je sprejel ob začetku svojega mandata, tako dobro sprejeta.

Glavni cilj tovrstnih obiskov je odpreti vrata predsedniške palače obiskovalcem in ob tem približati delo predsednika ter njegovih sodelavcev širši javnosti. Naslednji dan odprtih vrat bo 15. septembra.

Brglez: Svetel trenutek naše zgodovine

Sicer pa je Brglez na sobotni državni proslavi ob 95. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom med drugim poudaril, da je zgodovina slovenskega naroda žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je ta praznik še toliko bolj svetel trenutek naše zgodovine.

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Po koncu prve svetovne vojne je Mirovna konferenca soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti.

Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Določen del Slovencev danes sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in je tudi po omenjeni pogodbi ostal na Madžarskem.