Pri obravnavi novega zakona o nalezljivih boleznih poudarili pomen DZ pri sprejemanju ukrepov

Predlog novele, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, je v Državni zbor (DZ) vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev. Njena vodja Janja Sluga je izpostavila, da je rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb zakona o nalezljivih boleznih potekel že pred meseci, delo, ki ga vlada ni zmogla ali želela, pa je opravila civilna družba. Novela po njenih besedah pomeni konec vladanja z neustavnimi odloki ter ob varovalih, s katerimi se preprečuje prevelik poseg v druge svoboščine, vzpostavlja ustrezno pravno podlago za varovanje življenj in pravice do zdravstvenega varstva.

Med rešitvami novele je Sluga izpostavila stopnjevanje sprejemanja ukrepov in pogojev za njihovo sprejemanje. Kot pomemben vidik vidijo poudarjeno vlogo DZ, saj novela predvideva intenzivnejši in strožji parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada v izjemnih situacijah zdravstvenih kriz. Prepričani so, da bo to povečalo legitimnost sprejemanja omejitvenih ukrepov.

Do predlaganih rešitev najbolj kritični v SDS

Po besedah poslanca Jožefa Lenarta predlagatelji zatrjujejo, da novela prinaša večjo transparentnost, predvidljivost in demokratičnost, a je dejansko "skregana z vsem navedenim ter tudi v nasprotju s slovensko ustavo in z načelom delitve oblasti". Kot je dejal, se na podlagi predlaganega zakona ne da spopadati z nobeno epidemijo, "ker bi trajalo tedne in mesece, preden bi se vsa v zakonu omenjena stroka in strokovne skupine uskladile glede odprtih vprašanj". Po njegovem se zastavlja tudi vprašanje, kdo bi ugotavljal sorazmernost ukrepov.

V NSi pozdravljajo, da se je v pripravo spremembe vključila civilna družba. Kot je dejala poslanka NSi Iva Dimic, v osnovi predlaganim rešitvam ne nasprotujejo, a imajo tudi pomisleke, kaj bi to pomenilo za učinkovito upravljanje epidemije. "Nekatere rešitve o parlamentarnem nadzoru se morda lepo berejo na papirju, a ko jih je treba izvajati, se lahko izkažejo za oviro pri hitri zajezitvi okužb," je opozorila. Poslanci NSi bodo predlog novele v prvem branju podprli, v nadaljevanju zakonodajnega postopka pa želijo pretehtati rešitve, da bi našli "najbolj smiselno in hkrati dovolj učinkovito vlogo DZ pri sprejemanju ukrepov".

Novelo bodo v petek podprli tudi poslanci Konkretno, je napovedala Mojca Žnidarič in dodala, da bodo nato tvorno sodelovali pri potrebnih izboljšavah. Kot je dejala, se zavedajo, da je treba 39. člen zakona o nalezljivih boleznih dopolniti tako, da se državi omogoči izpolnjenje obveznosti, ko gre za pravico do zdravstvenega varstva. Ob tem pa je treba tehtati, kateri ukrep je primeren in koliko časa naj bi trajal.

V LMŠ imajo svoje poglede, kdo, kdaj in s kakšno hitrostjo bi odločal

Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je bil kritičen, da vlada že več mesecev zamuja z odpravo neustavnosti. Po njegovi oceni to kaže na to, da nima želje, volje in interesa, da se kar koli spremeni ob veljavnem zakonu, ki vladi "omogoča, da počne, kar hoče". V LMŠ bodo zakon podprli, saj po njihovi oceni ureja vprašanja, ki bi jih po odločitvi ustavnega sodišča morala že vlada, imajo pa v LMŠ svoje poglede, predvsem kdo, kdaj in s kakšno hitrostjo bi odločal. Prepričan pa je, da ne smejo več dopustiti, da je DZ izločen iz procesa odločanja o posegu v človekove pravice in svoboščine.

Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da časovna stiska ni izgovor, da se ne bi moglo sklicati seje DZ. V poslanski skupini SD so namreč kritični do predloga, da bi v primerih, ko vlada želi podaljšati ukrepe preko 30, 60 oz. 90 dni, pristojnost odločanja imelo zgolj delovno telo v DZ, to je odbor za zdravstvo. "Menimo, da bi to znova prineslo neko derogacijo oziroma izključnost dela državnega zbora," je dejala.

Kociper: Sorazmernost ukrepov mora biti prioriteta

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je izpostavila stališče ustavnega sodišča, da mora biti sorazmernost ukrepov prioriteta. Pretekle izkušnje po njenih besedah namreč kažejo, da "so težnje po avtoritarnosti mnogokrat več kot očitno presegle spoštovanja načela pravne države". V SAB bodo novelo v prvem branju podprli, med drugim kot pozitivno ocenjujejo, da je omejevanje temeljnih pravic in svoboščin podvrženo strogemu testu sorazmernosti. Po njeni oceni bo tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe omogočilo presojo, ali novela res ustrezno odgovarja na vse dileme ustavnega sodišča.

DeSUS: Tokratni redni zakonodajni postopek dopušča prostor za dosego čim večjega možnega konsenza

V poslanski skupini DeSUS imajo različna stališča, skladno s katerimi bodo glasovali, sicer pa menijo, da tokratni redni zakonodajni postopek dopušča prostor za dosego čim večjega možnega konsenza, je povedal poslanec Branko Simonovič. V DeSUS si sicer želijo "varovalke pred možnostjo arbitrarnega odločanja vlade", prav tako se zavzemajo za okrepitev vloge stroke. Zato jih veseli, da ji predlagana novela daje večjo težo.

Po oceni poslanca NP Jurija Lepa se pomisleke, ki so jih izrazile nekatere poslanske skupine, ali naj ima nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada, matično delovno telo ali celotni DZ, lahko reši v postopku obravnave zakona. "Sami smo sicer mnenja, da je matično delovno telo legitimno ter sposobno hitrega in strokovnega odločanja," je dodal.

Ostale poslanske skupine svojih stališč danes niso predstavile.