'Pri nakupu stavbe na Litijski so na ministrstvu za pravosodje zatajile vse kontrole'

Računsko sodišče je v reviziji lanskega proračuna kot vsako leto revidiralo splošni del proračuna, torej pravilnost priprave izkazov, pa tudi pravilnost izvrševanja proračuna, torej pravilnost izvrševanja odhodkov, je v izjavi pojasnila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Revizorji so izrekli mnenje s pridržkom tokrat tudi na splošni del proračuna, medtem ko so v zadnjih štirih letih tega izrekli le na pravilnost izvrševanja.

Pri izvrševanju proračuna pa so državni revizorji tudi tokrat ugotovili več nepravilnosti, ki se med drugim vežejo na izplačevanje iz splošne proračunske rezervacije, izpeljavo zakona o javnih naročilih ter nepravilnosti, vezane na izplačevanje plač. Iz leta v leto ugotavljajo, da javni zavodi oddajajo stvari v državni lasti, prejemajo najemnino, ki pa je ne prenesejo v proračun, temveč porabijo za lastne namene, je opozorila Ahčinova.

V javnosti sicer odmevajo ugotovitve računskega sodišča glede nakupa sodne stavbe na Litijski in nakupa 13.000 računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo.

Glede nakupa stavbe na Litijski je Ahčinova ob ugotovitvah državnih revizorjev izpostavila, da so v tem primeru na ministrstvu za pravosodje pripravili projekt, ki ga ne bi smeli izpeljati na način, kot so ga. Pri tem so zatajile vse kontrole, tudi ker niso spoštovali rokov, določenih v predpisih o izvrševanju proračuna. 

Revizorji namreč med drugim ugotavljajo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je vlada zagotovila za nakup stavbe, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.

Ahčinova je ob tem pojasnila, da sicer vsako leto ugotavljajo izplačila iz splošne proračunske rezerve, ki bi jih bilo mogoče načrtovati, pri tem se z ministrstvom za finance vedno usklajujejo in pogajajo, se pa višina teh izplačil zadnja leta zmanjšuje. Leta 2014 je denimo ta znesek znašal nekaj več kot 122 milijonov, skoraj deset let kasneje, leta 2022, pa denimo nekaj več kot 22 milijonov evrov.

Ob tem predsednica računskega sodišča opozarja tudi, da so roki glede izvrševanja proračuna določeni prav z namenom omejitev tveganja in nikakor ni moč trditi, da so instrukcijski, kar je v odzivu zapisalo tudi ministrstvo za finance. Roki so zapisani in so zavezujoči, je pa res, da ne prinašajo sankcij, je dejala Ahčinova.

Izpostavila pa je, da je pri tem "izvirni greh" zagotovo na ministrstvu za pravosodje, ki bi lahko ta posel načrtovalo z rebalansom proračuna. Prav tako ministrstvo ni pripravilo analize ponudb, investicijska dokumentacija pa je bila pripravljena nepopolno in nepravilno, je opozorila.

Glede nakupa računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je računalnike po ugotovitvah sodišča nabavilo, čeprav ni vedelo, kako in komu jih bo razdelilo, je Ahčinova izpostavila, da je ministrstvo računalnike kupilo na podlagi dogovarjanj, brez ustrezne pravne podlage. Upravičence do opreme je po njenem mnenju še posebno pomembno poznati pri nakupu blaga, ki lahko zastara, torej računalnikih. Ahčinova se je pri tem še vprašala, kakšna bo uporabna vrednost računalnikov, ko jih bodo razdelili.

Tudi če je oprema namenjena socialno najšibkejšim, to po mnenju Ahčinove ne upraviči neupravičene porabe proračunskega denarja. "To so javna sredstva, ki jih je treba obravnavati z vso dolžno skrbnostjo," je poudarila. "Če želiš biti dober gospodar doma, moraš ravnati tako kot doma. Ali bi doma to kupil in imel na zalogi leto, morda še kaj več, brez da bi vedel, zakaj si to kupil? Govorimo o petih milijonih evrov, kar ni mali denar. To je velik denar za nakup nekih računalnikov, za katere ne veš, kje bodo zaključili svojo pot," je dejala Ahčinova.