17-letna kobila Domina z ljubljanskih Črnuč je bila okužena z virusom Zahodnega Nila

V uredništvu smo prejeli informacijo, da so pri eni od kobil na kmetiji v Črnučah potrdili virus Zahodnega Nila. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so nam potrdili, da jih je Nacionalni veterinarski inštitut obvestil, da so pri kobili, ki so jo uspavali zaradi slabega zdravstvenega stanja (kazala je znake živčnosti), ugotovili protitelesa proti virusu Zahodnega Nila.

Zdravstveno stanje se je močno poslabšalo, 17-letno kobilo so morali uspavati

Kot je za oddajo 24UR povedal njen lastnik Simon Gregorin, se je kobila okužila doma, pri postavitvi diagnoze pa je pomagal tudi veterinar z Italije. Da s kobilo Domino nekaj ni vredu, sta z ženo ugotovila minuli petek med jutranjim čiščenjem hlevov. Kobili so se tresle mišice, odločila sta se, da jo bosta spustila iz hleva, ampak je komaj prišla iz ograjenega prostora. V nadaljevanju sta poklicala veterinarja, ki je posumil na virus Zahodnega Nila. Po besedah Gregorina simptomatska zdravila kobili niso pomagala, njeno zdravstveno stanje se je poslabšalo do te mere, da ni več mogla vstati na noge. Še preden so prejeli rezultate analize krvi, ki je potrdila virus, so jo, in sicer v ponedeljek popoldne, morali uspavati. 

Na Veterinarskem inštitutu so medtem potrdili, da je kobila resnično imela virus Zahodnega Nila, hkrati pa poudarjajo, da rezultatov za preplah ni. Virus se namreč ne prenaša s konja na konja ter niti s konja na človeka. Komarjem, ki so prenašalci omenjenega virusa, pa so zaradi ohladitve vremena šteti dnevi. 

Kot je za oddajo 24UR pojasnil Tadej Malovrh, profesor imunologije na Veterinarski fakulteti, zboli deset odstotkov okuženih živali. Od teh polovica na koncu tudi pogine. Edina zanesljiva preventiva proti omenjenemu virusu je cepljenje. V Sloveniji imamo registrirano cepivo zanj, a do zdaj za cepljenje ni bilo potrebe, saj podobnih primerov pri živalih ni bilo. 

Prenašalci virusa komarji, ki širijo bolezen

Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam pojasnili, da so rezervoar virusa Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp., ki tvorijo krog, v katerem se virus ohranja.

"Konji lahko zbolijo, vendar bolezni ne širijo. Ker virus Zahodnega Nila prenašajo komarji, je pomembno, da imetniki konjev izvajajo ukrepe, ki zmanjšujejo velikost populacije komarjev ter preprečujejo in zmanjšujejo njihov stik s konji. Takšni ukrepi vključujejo kontrolo in zmanjševanje obsega stoječih voda, kjer se razmnožujejo komarji, zagotavljanje prostorov, ki onemogočajo dostop komarjev k živalim, zlasti preko noči, kar se uspešno dopolni z uporabo insekticidov, ki ubijejo komarje, ter repelentov, ki odvračajo komarje, da bi se hranili na konjih," so še zapisali.

Nacionalni veterinarski inštitut je pred tem virus že potrdil pri sivi vrani, ki so jo našli v Ljubljani, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so v Sloveniji v letošnji sezoni do zdaj zaznali tri bolnike, okužene z virusom Zahodnega Nila. Prvega so zabeležili v  osrednjeslovenski regiji, bolnik je bil sprejet zaradi znakov meningitisa. Druga sta se najverjetneje okužila v pomurski oziroma savinjski regiji.

Kri krvodajalcev od zdaj testirajo na prisotnost virusa Zahodnega Nila

Prav v ponedeljek je Zavod RS za transfuzijsko medicino v sodelovanju z NIJZ in ministrstvom za zdravje uvedel presejalno testiranje vseh odvzetih enot krvi na prisotnost virusa Zahodnega Nila. Kot je poudaril, transfuzijska služba s tem ukrepom zagotavlja kakovostno in varno preskrbo s krvjo.

Testiranje krvi je centralizirano za vso Slovenijo in se – v obdobju aktivnosti komarjev, predvidoma do konca novembra – izvaja na zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. 

Transfuzijska služba je do uvedbe testiranja varnost krvi zagotavljala s skrbnim izborom krvodajalcev. Tiste, ki so bili na območju pojavnosti z omenjenim virusom ali so kazali znake morebitne okužbe, so zato za 28 dni odklonili. Ob pojavu potrjenih primerov okužbe pri ljudeh v Sloveniji pa je transfuzijska služba izvajala še dodatne preventivne ukrepe za povečanje varnosti krvi.

Že odvzete enote krvi krvodajalcev iz regij pojavljanja primerov okužbe so do testiranja umaknili v karanteno. Na podlagi negativnih rezultatov testiranja so bile enote naknadno pripravljene za klinično uporabo.

Presejalno testiranje krvi po navedbah zavoda kot dodaten ukrep za povečanje varnosti krvi izvajajo tudi Italija, Avstrija in Hrvaška.

O virusu Zahodnega Nila ...

Na NIJZ pojasnjujejo, da se virus Zahodnega Nila na človeka prenaša večinoma s pikom okuženega komarja, čas od okužbe do pojava bolezni pa je navadno od tri do 14 dni po okužbi. Prenašalci se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Možen je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.

Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni po navadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko – zdravila lajšajo simptome bolezni, in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.

Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Z upoštevanjem sledečih ukrepov pa lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:
- nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito proti komarjem in dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito ter varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi ...).

Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih, terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo, še svetujejo na NIJZ.

Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z WNV, pri ljudeh ni.