Kmet pri kilogramu krompirja 'pridela' 10 centov minusa

Slovenci si želimo vse več domačih živil na trgovskih policah, kažejo raziskave. Trgovci zatrjujejo, da jih imajo veliko in da jih želijo še več, proizvajalci in pridelovalci pa imajo različne izkušnje z njimi. Večinoma pravijo, da zelo težko najdejo odkupno ceno, ki bi vsem ustrezala.

V Ljubljanskih mlekarnah uspešno sodelujejo s slovenskimi trgovci in postavljajo svoje izdelke na police. Po besedah predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja je zagotovo dovolj zanimanja za slovenska živila, cena in zadovoljstvo z njo je pa že drugo vprašanje, "ki ga neposredno uravnavajo številni dejavniki, predvsem ponudba in povpraševanje, ki sta odvisna od pridelovalnih potencialov in kupne moči potrošnikov". Sodelovanje s trgovci ocenjuje kot dobro, "saj imajo oboji interes, da je potrošnik zadovoljen z možnostjo izbire. In ker se je povpraševanje po hrani z manjšim ogljičnim odtisom povečalo, je takšno sodelovanje tudi povsem logično.''

Po besedah direktorja Farm Ihan Marka Višnarja je dovolj zanimanja za slovenska živila in surovine, saj se potrošniki zavedajo pomena domače hrane. "Vendar so trgovci v boju za poslovne rezultate vse bolj zahtevni in žal dovzetni predvsem za nizke cene, ki jim povečujejo marže, kar je slaba novica za potrošnike in za slovenske dobavitelje. Če slednji niso dovolj ''fleksibilni'', namreč izgubljajo prostor na domačih policah," je opozoril. Slovenija tako postaja posebnost v primerjavi z večino ostalih evropskih držav, ki skrbijo, da hrana domačih proizvajalcev nima težav z dostopom do domačih potrošnikov, je opozoril. "Tu je še precej priložnosti za praktično dokazovanje družbene odgovornosti trgovinskih podjetij," je prepričan.

Zadnja leta pri njih zmanjšujejo količine, "saj se trg za slovenske proizvode krči zaradi pritiskov tržnih viškov iz tujine". Tujci s presežki nižajo slovenske cene, kar samo po sebi ne bi bilo slabo, če bi imeli potrošniki dolgoročne koristi. "Vendar to ne more trajati. Metoda ima vse elemente poizkusa izrinjanja lokalnih proizvajalcev s trga, česar pa ''na skupnem notranjem trgu EU'' ni mogoče pravno preganjati," je opozoril.

Po besedah predsednika GIZ Slovenska zelenjava Ivana Bučarja je pri trgovcih veliko zanimanja za živila slovenskega porekla. Nagovarjajo jih k čim večji pridelavi, vendar je težava, ker jim nočejo priznati proizvodnih stroškov in želijo odkupiti zelenjavo po nižjih cenah, kot so na primer v Srbiji in Bolgariji. Pojasnil je, da so težko konkurenčni, saj je pridelava v Sloveniji zelo specifična, razdrobljena, manj intenzivna in izredno stroga pri porabi pesticidov, dražja je tudi delovna sila.

Opozoril je, da je bilo zelenjadarstvo vseskozi obrobna panoga in so zato v slabem položaju. ''Trgovina nas največkrat uporablja za vabo potrošnikov, saj imamo na vsakem listku napisano, kupujmo domače, spoštujmo slovensko in vsi so najboljši slovenski trgovci.'' Ampak po izračunu Kmetijskega inštituta proizvodnja bučk v Sloveniji stane 42 centov, trgovec pa pravi, da dobi srbske po 30 centov, je pojasnil. Proizvodna cena kilograma krompirja je 18, odkupna osem centov, je dodal. Tudi zato pada pridelava in bo še padala, je napovedal.

Na kmetiji Majerič težko prodajo česen, za ptujski lük so dosegli razmeroma dobro ceno, s katero pa še vedno ne morejo pokriti proizvodnih stroškov, je povedal lastnik Branko Majerič. Domači pridelki dosegajo slabo ceno zaradi ''poplave'' zelenjave iz tujine, pravi. Vse slabši položaj pridelovalcev slovenske zelenjave je po njegovih besedah predvsem od vstopa v Evropsko unijo. 

V Presadu so načeloma zadovoljni z rastjo prodaje izdelkov in povpraševanjem. Veleprodajne cene izdelkov določajo sami, trgovci jih nadgrajujejo glede na maržno politiko, na kar nimajo vpliva. Zavedajo se, da so na prodajnih policah izdelki praktično vseh svetovnih multinacionalnih podjetij, ''čemur primerno je tudi dokaj težko zagotavljati ustrezno velik prodajni prostor za naše izdelke na prodajnih mestih''. V Darsadu po besedah Darka Krošlja s trgovci dobro sodelujejo na podlagi letnih pogodb.

Bruno Gaberšek iz Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije pravi, da je zanimanje za vino, le vse nižja kupna moč narekuje manjšo potrošnjo, prodajajo pa se večinoma cenejša vina. Po njegovih besedah je obenem vse težje spraviti slovenska vina na trgovske police, "tudi zaradi postavljanja vse večjih rabatnih zahtev in nabave trgovcev izven Slovenije".

Massimo Rojac iz Oliuma je povedal, da je dovolj zanimanja za slovenske olive in oljčno olje, vendar ni zadovoljen s ceno, ki jo dosegajo na trgu. Na vprašanje, kako težko spravijo svoje izdelke na prodajne police, je odgovoril, da je "vse odvisno od cene in trgovčevih pričakovanj".

Na Čebelarski zvezi Slovenije so zadovoljni s prodajo medu in drugih čebeljih izdelkov, ki jih večinoma prodajo neposredno na domu pri čebelarjih. Manj zadovoljni so s slabšimi letinami, kot je bila na primer lanska in posledično znatno nižjo pridelavo. V Hiši medu Božnar, kjer 25 let pridelujejo med, ugotavljajo, da potrošniki pri medu pogosto izbirajo glede na ceno, ne poreklo ali kakovost. Malči Božnar pravi še, da slovenske proizvode težko spraviš v trgovine, "če pa so izdelki na policah, trgovci pogosto ne sprejmejo realnih prodajnih cen, ampak zahtevajo dobavo po nižjih cenah". Po njenih besedah so cene slovenskih pridelkov visoke zaradi manj intenzivne pridelave, naravnih pogojev in tehnologije.

KGZS: Cene morajo pokrivati stroške

Na Kmetijsko gozdarski zbornici so potrdili vse večje zanimanje za slovenske pridelke in proizvode. Zavedajo pa se, da morajo cene pokrivati stroške, ''drugače se ne splača prodajati''. V zadnjem času opažajo izboljšanje v sodelovanju, "saj mora trgovec na policah imeti proizvode in pridelke, ki jih potrošnik išče".

Medtem je bil imenovan varuh varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, katerega naloga bo poskrbeti tudi, da trgovci ne bodo (več) izkoriščali položaj močnejšega. Njegovo delo bomo spremljali in preverili učinke. Na kmetijskem ministrstvu medtem napovedujejo prispevek za promocijo slovenskih živil, ki bi ga plačevali v sektorjih mleka, mesa, sadja, zelenjave, žita, oljk, vina in medu. Več o plačevanju prispevkov sledi jutri.