Čimprejšnje sprejetje evropske ustavne pogodbe je nujno za Evropsko unijo, je pa tudi v interesu Slovenije, Evropa dveh hitrosti je lahko nevarna, Slovenija se bo lahko v Uniji uveljavila le z znanjem, so le nekateri poudarki iz današnjega pogovora o prihodnosti EU in vlogi Slovenije, ki ga je pripravil predsednik države Janez Drnovšek.
Drnovšek je uvodoma poudaril, da se ob tem, ko dosegamo poglavitni slovenski cilj po osamosvojitvi, že zavedamo problemov, s katerimi se bomo morali soočati kot člani EU. Sedanje težave s sprejemanjem evropske ustave so odraz položaja v EU, kjer je bilo vedno težko usklajevati nacionalne interese, je menil predsednik in poudaril, da je ključno vprašanje to, ali bo Evropa uspela premagati razlike, da bi lahko kot petindvajseterica delovala učinkovito. Za Slovenijo pa je, kot je dejal predsednik, ključno, kako se bo pozicionirala v uniji in v njej branila svoje interese. "Slovenija se je profilirala kot razmeroma konstruktivna in razumna država, zato so pričakovanja od nje velika," je opozoril Drnovšek.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je povedal, da so lani decembra glede sprejemanja evropske ustave prevladala ekskluzivna stališča, da ni bilo prave volje za kompromis. "Bolje je, da kompromisa ni bilo, kot da bi bil slab," je prepričan Rupel, ki sicer meni, da bo do sprejetja ustave prišlo. Slovenska stališča glede ustave so znana, predlog je za Slovenijo boljši, kot so določila pogodbe iz Nice, je dejal, ob tem pa opozoril, da se glede ustave znova odpirajo nekatera vprašanja, kot se načelo ena država, en komisar, ki ga zagovarja Slovenija. Če ustava ne bo sprejeta kmalu, bo po Ruplovem mnenju vse težje, saj širitev unije prinaša nove probleme. Glede Evrope dveh hitrosti Rupel meni, da bi povzročila nove, nezaželene delitve, krizo enotnega nastopanja unije in medsebojnega zaupanja. Glede vloge Slovenije je zunanji minister izrazil prepričanje, da bo članstvo v EU zahtevalo odprtost za sodelovanje z vsemi državami, kratkoročne koalicije pa so, kot je dejal, običajna praksa.
Član vladne delovne skupine za evropske zadeve Mojmir Mrak se je v svojem nastopu osredotočil na prihodnjo finančno perspektivo. Kot je pojasnil, je to ključen instrument unije za srednjeročno planiranje, je ključen dogovor o proračunskih in vsebinskih prioritetah, je pa tudi medinstitucionalni dogovor, ki ga je zato težko spremeniti. Predlog Evropske komisije je po njegovem dober, je skladen s tistim, za kar se je zavzemala Slovenija, saj kaže jasno težnjo za spremembo strukture proračuna, da bi bilo v njem manj izdatkov za kmetijstvo, več pa za uresničevanje ciljev lizbonske strategije. "Za Slovenijo bodo izzivi v pogajanjih naslednji: zagotovitev položaja, ki bo ustrezal njeni stopnji razvitosti v razširjeni EU, dogovor o pravi zgornji meji izdatkov in upoštevanje statističnega efekta. Doma pa bodo poglavitni izzivi spopadanje s spremembami ekonomskih politik po vstopu v ERM II, kakovostno planiranje investicij in prestrukturiranje proračuna," je dejal Mrak.
Po prepričanju evropskega ministra Janeza Potočnika je za Unijo kot celoto ključno, ali bo v prihodnje videna kot uspešna in želena ali kot problematična in konfliktna. Čimprejšnji sprejem ustavne pogodbe je, kot je poudaril bistven, da se bo lahko unija v prihodnje osredotočila na ključna ekonomska vprašanja. Če se pod Evropo dveh hitrosti razume obliko poglobljenega sodelovanja, je to pozitivno, če pa gre za oblikovanje pionirskih skupin, bo prišlo do povezovanja skozi razdvajanje in problemov insitutcionalne in finančne narave. Za Slovenijo bo, tako Potočnik, ključno, kako v EU preseči svojo specifično težo, da bo v EU postala sinonim za odličnost.
Premier Anton Rop je opozoril, da bo Evropa 25 članic drugačna, kot je Evropa 15-ih, razvojne razlike bodo večje, problemi in tenzije prav tako. Za Slovenijo je po njegovem nujno, da vrata ostanejo odprta za države Zahodnega Balkana, v njenem interesu je tudi, da je ustavna pogodba sprejeta čimprej, čeprav je Rop skeptičen, da bo do dogovora prišlo v kratkem. Glede Slovenije je premier še opozoril, da bilo po sprejemu nove finančne perspektive nujno prestrukturirati domači proračun, kar bo, kot je priznal, politično težko.
Predsednik DZ Borut Pahor se je vprašal, do kod naj bi šel proces poenotenja v EU, da ne bi bila ogrožena različnost, na kateri unija temelji. Zdi se mu pozitivno, da bodo letos v Sloveniji volitve, saj se bo pokazalo, ali bodo stranke glede slovenske vloge v EU lahko našle skupen cilj. Za Slovenijo je bistveno, da v EU ostane pravica do različnosti, da ostanejo atributi državnosti. EU bo na dolgi rok enotna ali je ne bo, je poudaril Pahor, ki je kot eno izmed primerjalnih prednosti Slovenije omenil njeno poznavanje razmer v JV Evropi.
