Včeraj je odjeknila novica, da so kriminalisti potrkali na vrata Slovenca, ki naj bi se v Siriji boril na strani skrajnežev. Po informacijah 24UR gre za Boštjana Skubica, kriminalisti pa so hišno preiskavo opravili na Vrhniki, kjer stoji njegova domača hiša, in v Ljubljani, kjer naj bi živel z ženo.
Ta je govorila z novinarjem Slovenskih novic in povedala, da njen mož ni terorist. Dejala je, da ni nikogar ubil in na nikogar ni streljal. Ko je videl, kako je tam, se je obrnil in vrnil v Slovenijo, še pravi.
Direktor Uprave kriminalistične policije Marjan Fank je danes pojasnil, da pri včerajšnjih preiskavah ne gre za podaljšek preiskav v BiH. "Lahko rečem, da kaže, da gre v Sloveniji za minimalno število vpletenih," je povedal Fank. Dejal je, da so imeli informacijo, da ena od oseb poseduje orožje, na podlagi tega indica pa so izvedli preiskavo. Našli so prirejeno strelno orožje, vojaško strelno orožje in ohišje ročnega minometa, ki pa ni bilo funkcionalno.
Glede kvalifikacije kaznivih dejanj je Fank dejal, da so ti izpolnili znake kaznivih dejanj nedovoljenega posedovanja orožja in eksplozivnih sredstev.
Fank je povedal, da se slovenska policija s področjem terorizma ukvarja že kar nekaj časa. Že v lanskem letu so zaznavali rekrutacijo iz Slovenije. Slovenska zakonodaja sicer ne inkriminira udeležbe v tujih vojskah, zato takšnega sodelovanja po kazenski zakonodaji ni mogoče obravnavati kot kazniva.
Slovenska zakonodaja sodelovanja v tujih vojskah ne enači s terorizmom
"Treba je jasno povedati, da slovenska zakonodaja ne inkriminira same udeležbe v vojaških operacijah v tujini oziroma sodelovanje v tujih vojskah. Po kazenski zakonodaji tega ni mogoče enačiti s kaznivim dejanjem terorizma in sorodnimi kaznivimi dejanji terorizma in sorodnimi kaznivimi dejanji," pojasnjuje Fank.
Če pa bi slovenska policija pridobila podatke, da so slovenski državljani te znake izpolnili, oziroma tudi znake drugih kaznivih dejanj zoper človečnosti in mednarodnega prava, bi zagotovo sprožili postopke zoper njih. A kot pravi, je treba razumeti, da so informacije o njihovih aktivnostih na vojnih območjih dokaj omejene. "Zaradi kriznih razmer v teh državah teh informacij ni mogoče pridobivati. Zato smo omejeni le na pridobivanje informacij s klasičnimi policijskimi aktivnostmi v Sloveniji," dodaja.
V zadnjem letu so se pojavne oblike na tem področju dokaj modificirale, predvsem zaradi soodvisnosti dogajanja na kriznih žariščih po svetu, od koder se ta problematika širi, je povedal Fank. Policija je svoje aktivnosti prilagodila glede na ocene stopnje ogroženosti. V tem obdobju so še okrepili sodelovanje s Sovo in Obveščevalno varnostno službo MORSA, kakor tudi z ostalimi organi. Tudi aktivnosti, ki so potekale včeraj, so plod partnerskih služb in tujih varnostnih organov.
Konkretnih podatkih o urjenju ni
Opozoril je še, da je bila zakonodaja v Sloveniji in tudi drugih državah napisana v drugačnih razmerah, s problemom novačenja pa se ta regija sooča šele v zadnjem obdobju.
Konkretnih podatkov o urjenju in na kakšen način so bile te osebe vključene v vojne spopade, na policiji nimajo. Fank prav tako ni želel razkriti, koliko slovenskih državljanov naj bi se borilo v tujini, je pa povedal, da gre po ocenah policije in tudi tujih služb za minimalno število.
Direktor kriminalistične policije je še povedal, da je bil zaradi občutljivosti in resnosti zadeve z vrhovnim državnim tožilstvom sklenjen dogovor, da vse konkretne preiskave usmerja in vodi specializirano državno tožilstvo. Policija pa bo svoje nadaljnje aktivnosti sproti prilagajala oceni ogroženosti.
