Vsi so si oddahnili

Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je bilo včeraj pozno popoldne obveščeno o sumu na slinavko in parkljevko v bližini Ajdovščine. Sum je postavil veterinar na podlagi kliničnih znakov pri dveh živalih. Takoj po prejemu obvestila se je sestalo DSNB, ki je sprejelo najnujnejše ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, to je zaporo dvorišča.

Nadaljne preiskave pa so ovrgle sum na prisotnost virusa slinavke in parkljevke.

Na gospodarstvo, kjer je bil ugotovljen sum, je bila tudi takoj poslana strokovna skupina, ki je opravila obširno epizootiološko poizvedovanje in odvzela vzorce, potrebne za nadaljnje preiskave ter potrditev oziroma ovržbo suma na slinavko in parkljevko. Rezultati prvih preiskav so morebitno prisotnost virusa bolezni ovrgli.

Generalna direktorica Veterinarske uprave RS (Vurs) Vida Čadonič Špelič je danes že napovedala, da pričakuje, da bodo laboratorijske analize ovrgle sum na slinavko in parkljevko. Kot je pojasnila, je sicer pri obeh živalih obstajalo nekaj za slinavko in parkljevko značilnih kliničnih znakov, kot so razjede na jeziku in v ustih in obilno slinjenje, vendar živali niso imele povišane temperature in tudi pri samem pregledu so kolegi ugotovili, da verjetno ne gre za to bolezen. Morda so se živali okužile s kakšno bakterijo ali glivicami, je ugibala.

Čadonič Špeličeva je poudarila, da bolezen ni nevarna za ljudi, se pa zelo hitro širi in povzroča veliko gospodarsko škodo. Zato se je bila veterinarska stroka dolžna hitro odzvati.

Kmet Ivo Marc, na katerega kmetiji so posumili na slinavko in parkljevko, je zadovoljen, da so prve analize ovrgle sum na ti bolezni. "Oddahnili smo si, saj bi bila bolezen katastrofa za kmetijo," je povedal in se vprašal, od kod bi morebitna bolezen sploh lahko prišla, saj novih živali v hlev niso pripeljali že dve leti.

Da z živalmi morda nekaj ni v redu, je Marc opazil v petek zjutraj na travniku ob hiši, kjer se govedo prosto pase. "V petek zjutraj sem na pašniku opazil, da krave ležijo, pri prežvekovanju pa imajo krvavo slino, kar sem sporočil veterinarjem. Veterinar je prišel, a ni zanesljivo vedel, za kaj gre. Lahko bi bila slinavka in parkljevka, lahko bi bilo kaj drugega. Bolje držati kot loviti," je povedal Marc.

Vodja sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali na Vursu Breda Hrovatin je pojasnila, da slinavka in parkljevka prizadaneta predvsem parkljarje, tako domače kot divje. Če niso uvedeni ustrezni ukrepi, se okužba zelo hitro širi, iz hleva v hlev, iz države v državo, je opozorila.

Za to bolezen je značilen pojav mehurčkov na ustni sluznici oziroma parkljih. Ti mehurčki pozneje počijo in pride do močnega slinjenja. Sama bolezen sicer za živali ni tako nevarna, kot je nevarna s stališča povzročitve velike gospodarske škode.

Letos na mednarodnem uradu za kužne bolezni še niso prijeli nobene prijave te bolezni. Lani so o njej poročali iz nekaterih držav Afrike, Azije in Južne Amerike, medtem ko se je v Evropi nazadnje pojavila v letu 2007, in sicer v Veliki Britaniji in Turčiji. Večjega izbruha te bolezni v Evropi se sicer spominjamo iz leta 2001, ko je v Veliki Britaniji povzročila veliko gospodarsko škodo. V Sloveniji pa so nazadnje zbolele živali leta 1968.