Pri 60 letih še vedno za tekočim trakom?

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je vodstvu Gorenja in članom sveta delavcev predstavil predlog nove pokojninske reforme. Po oceni ministra gre za skupen izziv, ki ga zagotavlja pokojninski zakon, da se nekdo pri 40 letih delovne dobe upokoji, če je začel delati dovolj zgodaj, ali se odloči za polovičen delovni čas in delno upokojitev. Po ministrovih besedah nas čaka še veliko izzivov tudi v smeri prilagajanja delovnega okolja.

"To je tisto, kar moramo delati skupaj z delodajalci, da bi se lahko ustrezno odzivali na dejstvo, da živimo dlje in poskrbeli, da bi to daljše življenjsko obdobje živeli kakovostno. Zato je treba zagotoviti dovolj virov, a to je prek daljše delovne aktivnosti," pravi Svetlik.

Na vprašanje, ali so v pokojninskem zakonu kakšne varovalke, da Gorenjevemu delavcu pri 60 letih ne bi bilo treba delati za tekočim trakom, je minister odgovoril, da se bo pri 60 letih upokojil tisti delavcev, ki je začel delati dovolj zgodaj.

Poudaril je, da se bomo tem razmeram približevali postopno, kar pomeni, da se lahko moški ob sprejemu zakona upokoji pri 58 letih starosti in 41 letih delovne dobe, ženske pa pri 55 letih in 38 letih delovne dobe.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je dejal, da so ministra opozorili na to, da je treba slovensko okolje narediti še bolj konkurenčno in sprostiti delovno zakonodajo, da je bolj fleksibilna. "Trdno sem prepričan, da Slovenija rabi strukturne reforme, pozdravljam in podpiram tudi pokojninsko reformo, saj se nam v nasprotnem morda zgodijo višje prispevne stopnje, kar je za slovensko gospodarstvo nesprejemljivo, prav tako je nesprejemljivo, da bi se pokojnine še naprej zniževale," pravi Bobinac.

Poudaril je, da si ne predstavlja 60-letnega delavca za tekočim trakom oz. je zanj nesprejemljivo, da se v nekaterih elementih enačijo industrijski delavci s pisarniškimi. Kljub temu ocenjuje, da bi bilo nesprejetje pokojninske reforme še večji minus za Slovenijo.

Predsednik sveta delavcev Gorenja Peter Kobal pa je izpostavil, da ima vsak svoje želje glede upokojevanja, osebno pa podpira pokojninsko reformo, kljub temu da je v njej zelo veliko nejasnosti.

'Nehajte se delati norca iz nas'

Predsednik vlade Borut Pahor je sindikate javno pozval, naj predlagajo, kako stabilizirati pokojninsko blagajno, če se z reformo ne strinjajo. Predsednik Konfederacije novih sindikatov Drago Lombar opozarja, da je v pokojninski blagajni od osamosvojitve dalje nastalo za več kot enajst milijard evrov primanjkljaja, le osem milijard evrov zaradi nižjega plačevanja prispevkov delodajalcev. Odgovorne poziva, naj denar vrnejo, in dodaja, da so si denar izposojale vse vlade, a nihče ne odgovarja.

Zaradi pol nižjega plačevanja prispevkov s strani delodajalcev je od leta 1996 v pokojninski blagajni nastalo za okoli osem milijard evrov primanjkljaja, zaradi neplačanih prispevkov pa še okoli milijarda evrov, je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril Lombar.

Nižje plačevanje prispevkov s strani delodajalcev v pokojninsko blagajno naj bi bilo z namenom ohranjanja delovnih mest, napredka gospodarstva in tehnologije. Lombar sprašuje, kje so ti rezultati.

Kot je pojasnil, so se sindikati s tem vprašanjem obrnili na državni proračun ter prejeli odgovor, da "ta denar ni bil obarvan in ni sledljiv". Pritrjuje, da tega denarja ni, toda "nihče za ta dejstva ne odgovarja in zdaj ne morejo groziti prebivalstvu".

Od osamosvojitve Slovenije dalje so po njegovih besedah vse vlade posegle v pokojninsko blagajno, vendar ta sredstva nikoli niso bila vrnjena. Koliko natančno je bilo odvzetih sredstev, kdo si jih je izposodil in za kaj so bila namenjena, nihče noče povedati, opozarja Lombar in vlado poziva, naj ta sredstva vrne v pokojninsko blagajno.

Glede očitkov sindikatom, da z nasprotovanjem reformi breme prelagajo na mlajše generacije, pa Lombar opozarja, da vlada zgaranim delavcem podaljšuje delovno dobo, medtem ko imamo več kot 30.000 mladih brezposelnih. To je po njegovem mnenju absurd.

Vlado še poziva, "naj se že enkrat neha delati norca iz lastnega prebivalstva".

Pokojninska reforma proti diskriminaciji

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc pred bližnjim referendumom o pokojninski reformi in trgu dela opozarja na prezrt pravni argument v razpravi. "Veljavni sistem trga dela in različnih razmerij v zvezi z delom, zlasti pa tudi glede pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je očitno diskriminatoren do mlajših generacij. Država je takšne sistemske in strukturne diskriminacije dolžna odpravljati in preprečevati. Sprememb torej ne narekuje le neko neoprijemljivo prizadevanje za socialno državo v prihodnosti, ampak jih narekuje pravna obveznost varovati človekove pravice," pravi Vernik Šetinc.

V nadaljevanju pravi, da je diskriminacija mladih na trgu dela dokazljiva z raziskavami doma in v tujini. "V Sloveniji se je število brezposelnih diplomantov v obdobju 2000–2009 povečalo za 240 odstotkov, močno narašča sobotno, nedeljsko in nočno delo mladih. Delež redno zaposlenih za nedoločen čas med mladimi od 25 do 29 let je v zadnjih 10 letih upadel z 52,4 na 32,8 odstotka," razlaga Vernik Šetinc in dodaja, da danes mladi delajo vse bolj za mezde za samostojne podjetnike, po avtorskih pogodbah in prek študentskih servisov. Vse to, kot dodaja, nudi slabo varnost dela in socialno varnost.

"Prav tako je že danes mogoče z gotovostjo napovedati, da bodo mlajši, ki vplačujejo in ki bodo šele začeli vplačevati v pokojninsko blagajno, brez takojšnjih sprememb nedvomno še bolj prizadeti, zlasti tudi pri uživanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja," pravi Vernik Šetinc. Predlagano pokojninsko reformo vlade potrebujemo predvsem iz pravnih razlogov, a kljub vsemu je to le prvi korak v pravo smer, zaključuje zagovornik načela enakosti.

Pokojninska reforma ne zagotavlja dolgoročne rešitve

Mlada Slovenija (MSi) nasprotuje pokojninski reformi, ker ne zagotavlja dolgoročne rešitve problema. V podmladku NSi se zavedajo, da je pokojninska reforma potrebna, toda ne v predlagani obliki, saj med drugim škoduje tudi mladim, opozarja predsednik Mlade Slovenije Jernej Vrtovec.

Zaradi podaljševanja dobe za upokojitev bodo mladi še težje prišli do prve zaposlitve, kar jim bo otežilo osamosvojitev in ureditev družinskega življenja. Namesto da bi bili mladi, stari 25 let, redno zaposleni, bodo njihovo delo opravljale osebe, stare 65 let. S tem se ruši tudi medgeneracijsko sodelovanje, je, kot so sporočili z MSi, Vrtovec pojasnil na današnji novinarski konferenci.

Če mladi nimajo rednih zaposlitev, po mnenju predsednika Mlade Slovenije noben pokojninski sistem ni vzdržen. Vzporedno s pokojninsko reformo bi bilo zato treba pripraviti tudi reformo šolstva, ki bi mladim zagotovila nova delovna mesta takoj po končanem šolanju. "Mladi so porok za stabilen pokojninski sistem," je še dodal.

Za Vrtovca je še nesmiselno, da se z novim pokojninskim zakonom ukinjata pravica do dodane dobe za čas rednega študija in možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov.

Pokojninska reforma je po besedah Vrtovca krivična tudi do vrhunskih športnikov. "Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države je vlada z reformo vzela vsem vrhunskim športnikom, ki niso zavarovani na drugi podlagi. Vlada je vrhunskim športnikom s to reformo obrnila hrbet," je zaključil predsednik Mlade Slovenije.

Türk: Razprava ni bila dovolj kakovostna

Predsednik države Danilo Türk je ocenil, da je pokojninska reforma vredna tega, da se jo sprejme. Obenem je menil, da je bila razprava o reformi premalo kakovostna in konkretna ter da dialog vlade in sindikatov ni prinesel pravih rezultatov. Sicer pa je zavrnil kritike, da sam ni dovolj jasno izražal svojega mnenja o reformi.

"To ni bila dovolj kakovostna razprava in želeli bi, da ljudje dobro premislijo. Ta reforma, ki jo je vlada predlagala in parlament sprejel, je razmeroma blaga reforma, je vredna tega, da se jo sprejme in da se seveda razprava nadaljuje," je poudaril predsednik.

Pri vprašanjih o starostnih dobah, bonusih in malusih ter kategorijah delavcev, ki zaslužijo popust zaradi velike utrujenosti in preobremenjenosti, bi morali biti po njegovih besedah veliko konkretnejši.

Predsednik je še dejal, da je od vsega začetka razprave o pokojninski reformi zagovarjal stališče, da je pokojninski sistem treba spremeniti zaradi demografskih razlogov. "Ne moremo se pretvarjati, da nas demografski trendi ne zadevajo," je opozoril.

Ob tem je pojasnil, da imamo starajoče se prebivalstvo in da celoten razvoj naših oblik dela mora slediti temu trendu, med drugim je treba temu prilagajati tudi upokojitveno starost. To so po njegovih besedah "naše realne demografske potrebe, ki se jim ne moremo izogniti".