Na trenutno stanje v naravi je vplivala celotna letošnja meteorološka zima, ki je bila nadpovprečno topla in sončna. V Evropi je bila letošnja zima kar 3,4 stopinje Celzija toplejša od povprečja in tudi 1,4 stopinje Celzija toplejša od najtoplejše zime leta 2015. Tudi v Sloveniji so bile temperature zraka ves čas nad ali blizu dolgoletnega povprečja, se je pa večkrat temperatura povzpela neobičajno visoko. Decembra se je v Ljubljani denimo segrelo kar do 17 stopinj Celzija.

Tudi februarja so bile v Sloveniji temperature nadpovprečno visoke, še posebej v hribovitih predelih. Na Kredarici se je denimo s 16. na 17. februar segrelo skoraj do deset stopinj Celzija, kar je neobičajno za ta letni čas.

Nadpovprečno toplo vreme se nadaljuje tudi marca in vse to obilje toplote ima svoj vpliv zlasti na rastlinski svet, je za STA povedala agrometeorologinja z Arsa, Ana Žust. Prve znanilke pomladi, ki jih na agenciji za okolje spremljajo tudi v okviru fenološkega monitoringa, so mali zvonček, leska in iva.

Mali zvonček je letos zacvetel tri tedne do skoraj mesec dni bolj zgodaj, kot je dolgoletno povprečje. Od tri tedne do mesec dni bolj zgodaj kot običajno je zacvetela tudi leska, ki je letos izrazito prehitevala povprečje ravno na pobočnih in osončenih območjih ter zlasti na nekoliko višjih legah. Na nekaterih zelo osončenih legah je zacvetela celo v zadnji dekadi decembra, kar je izrazito odstopanje, je izpostavila agrometeorologinja. Iva je zacvetela pred dvema tednoma, kar je prav tako od 20 dni do enega meseca prezgodaj.

Marelice in breskve zacvetele zaskrbljujoče hitro

Skrb vzbujajoče pa je, da so že v zadnji tretjini februarja ponekod zacvetele marelice. "Sicer zgodnje sorte in v bolj zavetnih legah, a cvetovi so se vztrajno odpirali in danes jih lahko opazimo po domala vseh toplejših legah po Sloveniji," je dejala Žustova. To je kar tri tedne prehitro. Na Primorskem opažajo tudi že prve cvetove breskve, kar je prav tako prehitro in skrb vzbujajoče, je dodala.

Čas intenzivnih prodorov hladnega zraka namreč še zdaleč ni mimo in še vedno lahko temperature padejo globoko pod kritične vrednosti. Kritične vrednosti za pozebo se gibljejo ob cvetenju od minus dve do minus tri stopinje Celzija. Takšne temperature lahko povzročijo hude poškodbe, če cvetovi polno cvetijo. Če že odcvetajo, pa so lahko usodne temperature okoli minus ene stopinje Celzija, je pojasnila strokovnjakinja.

Pridelovalci morajo zato spremljati, kako se bo vreme odvijalo naprej, za zdaj kratkoročne napovedi ne kažejo na večje ohladitve. V preteklosti so bila leta brez pozebe in jo je zgodnje cvetenje odneslo brez posledic, a še vedno je živ spomin na katastrofalne spomladanske pozebe v letih 2016 in 2017, ki so prizadele mnoge pridelovalce.

Sicer pa je bila tudi količina padavin preteklo meteorološko zimo, ki zajema december, januar in februar, podpovprečna. Januarja in februarja je skupaj padla na jugovzhodu države približno polovica običajne količine padavin, drugod od 60 do 80 odstotkov povprečja, nekoliko bližje povprečju so bile le količine v osrednji in severozahodni Sloveniji.