22-metrski silosi od Ljubljane do Kopra potovali tri noči

Kaj pomeni 40 metrov dolga ter več kot pet metrov visoka in široka kompozicija, je bilo jasno že na prvem ovinku. "Največji izziv je bil zagotovo sam izhod iz pivovarne Union, potem kar zapletena pot skozi Ljubljano, veliko prometa, kar ni enostavno in pa cestna infrastruktura - znaki, semaforji, otoki," pojasnjuje vodja cestnega dela projekta pri Comarku Tomaž Vrhovski. 

Da so v sredo zvečer sploh lahko krenili na pot, je bilo treba območje pred pivovarno popolnoma izprazniti. Premakniti parkirane avtomobile, odstraniti cestne znake in druge ovire.  "Zelo je ozko, zato moramo tovor dvigniti, enako tudi na krožiščih," je pojasnil nemški voznik tovornjaka Andreas, ki tovornjake takšnih dimenzij vozi že šest let. Da zanj pivovarniški fermentor ni nič kaj posebnega, je bilo jasno, ko mi je povedal, da je na tovornjaku peljal že 47 metrov dolg tovor. "To je mačji kašelj, takšen tovornjak ni zahteven. Tovornjak je tovornjak.

 A da je tudi pot postala mačji kašelj, je bilo potrebno ogromno priprav, razlaga vodja cestnega dela. "Načrtovanje poti se šteje v mesecih, štiri mesece je zavzelo od prve ideje do izvedbe. Delali smo tudi računalniške simulacije in simulacije s kamioni, 1:1 merilo, da smo sploh dobili zagotovilo, da je to izvedljivo," proces opisuje Vrhovski. 

Iz pivovarne so krenili na Celovško cesto, preko Vrhnike in Logatca, kjer so ceste postajale vse ožje, ovire pa vse pogostejše.  "So bile v tem obdobju novoletne lučke kar izziv, pa razni panoji, ne smeva pa pozabit na kable, denimo elektro, kar poteka nad cestiščem. Kar se da dvigniti, se dvigne, kar se pa ne da, se pa odmontira in temu primerno pripravi."

Oviram se običajno tovornjaki ne bi mogli izogniti, saj bi s tovorom bodisi zadeli v tla, ali bili previsoki. Nemška tovornjaka pa lahko tovor po potrebi spustita in dvigneta. Tudi do 1,4 metra visoko.  

 A kako sploh vidiš 40 metrov nazaj in preprečiš, da ne bi z zadnjim delom zadel ovire? Ne vidiš, razlaga Andreas, zato ima pomočnika. En voznik sedi za volanom, drug na nogah usmerja zadnji del prikolice. "Iz tovornjaka ne morem upravljat zadnjega dela, ker ga ne vidim. Pri takšni dolžini potrebuješ zadaj nekoga, ki upravlja z zadnjim delom," logistiko opisuje Andreas. Med seboj imata tudi radijsko povezavo.

Tudi drugi tovornjak ima zadaj, tako rekoč voznika na nogah - za volanom pa, ne boste verjeli, sedi njegova žena, ki ima s tako dolgimi tovornjaki opravka že 10 let. "Šolala sem se in naredila izpit za voznico tovornjaka. Potem sem razmišljala, kaj delati po šoli in sem pristala tu," svojo pot opiše Anja. 

V sami izvedbi v eni noči je v sam transport vključenih več kot 50 oseb, še dodaja Vrhovski. In to se je videlo že naslednjo noč, ko so krenili čez planinske Kačje ride. "Silos raztovorijo in premaknejo na manjši tovornjak, saj so ceste preozke in ovinki preostri za takšno dolžino," pravi voznik.

Silosa sta nato do naslednjega počivališča odpeljala krajša tovornjaka, prvotna nemška tovornjaka pa so razstavili, da sta sploh lahko prepeljala Kačje ride. "Nosila razstavimo, preložimo na drug tovornjak, da smo čez ovinke čim krajši. Na vrhu Kačjih rid nosila prikolice spet sestavimo, silos naložimo nazaj," proces opiše Andreas. 

Gre za enega izmed najbolj zahtevnih izrednih prevozov, takoj za nuklearskimi uparjalniki, ki so jih iz Kopra v Krško prepeljali 1999. "Kaj podobnega mislim, da se še ni izvajalo, tukaj moram omeniti cestno zaporo regionalne ceste, dvakrat zaporo na avtocesti in preklad na samih Kačjih ridah," o transportu še pojasnjuje Vrhovski.

Za današnjo in s tem tudi zadnjo noč ostane še en izziv, in sicer prečkanje dveh avtocestnih nadvozov, pod katerima pa je prostora - dobesedno - le še za mišji rep. "Tovornjak spustimo popolnoma do tal pa na vrhu ostane le dva, morda tri centimetre prostora," o preciznosti pravi voznik tovornjaka. 

Kaj bodo s silosi v Južni Afriki počeli pa Heineken, ki je prevzel pivovarno Union, še ne razkriva.