''Pošta Slovenije in nadzorni svet sta prepričana, da je izračun v skladu z zakonom in vladno uredbo, za kar ima nadzorni svet tudi ustrezna pravna tolmačenja. V primeru, da se bo izkazalo, da temu ni tako, pa bo Pošta Slovenije izračun popravila in bo poslovodstvo preveč izplačane plače vrnilo,'' sta v današnjem sporočilu za javnost zapisala predsednik NS Drago Bahun in generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc.
Prav plača zadnjega je sicer poskrbela za vznemirjenje tako na pošti kot v širši javnosti. Hauc naj bi si namreč izplačeval previsoko plačo, in sicer 2300 evrov bruto preveč, posledično pa imajo tudi nekateri drugi uslužbenci večjo plačo.
'Ne moremo govoriti o nezakonitosti'
Poslovodstvo in NS sta ob tem prepričana, da Pošta Slovenije ni edino podjetje v državni lasti, ki je interpretiralo določbe t. i. Lahovnikovega zakona in uredbe vlade na takšen način. Poudarjajo, da o nezakonitosti ne gre govoriti. ''Vsekakor pa ne moremo govoriti o nezakonitostih pri izplačilu plač članom poslovodstva Pošte Slovenije, saj o nezakonitostih presoja sodišče in druge ustrezne institucije,'' so zapisali.
Iz ministrstva naj ne bi dobili informacij o nepravilnostih
Ob tem ne ostajajo dolžni niti ministrstvu za gospodarstvo, ki naj jih ne bi obvestil o kakršnih koli nepravilnostih, čeprav so jim pogodbe predložili pravočasno. ''Nadzorni svet je ministrstvu za gospodarstvo pravočasno predložil pogodbe poslovodstva, zato je presenečen, da do sedaj ne nadzorni svet ne Pošta Slovenije nista dobila nobenih povratnih informacij o kakršnih koli nepravilnostih,'' opozarjajo.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je namreč pred tem dejala, da če je bila res uporabljena za izračun plače takšna formula, kot so jo razkrili v oddaji 24UR, potem je to narobe izračunana plača.
Na situacijo se je odzval tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je dejal, da je Pošta eno boljših državnih podjetij, ki ima zavidljive poslovne rezultate. Toda t. i. Lahovnikov zakon velja tudi za direktorja Pošte in direktor državnega podjetja, tako premier, ne more na svojo roko prikrojiti svojih dohodkov. Predsednik vlade in ministrica za gospodarstvo sta se danes o tem tudi pogovarjala. Razpravljala sta o tem, kako bo država čim bolje in čim hitreje iskala tudi druge morebitne podobne primere v državnih podjetjih.
Tudi v pošti so opozorili na svoje rezultate, prav tako pa tudi na plače v tem podjetju. ''Sicer pa so plače poslovodstva Pošte Slovenije med najnižjimi v podjetjih v državni lasti, kljub dejstvu, da podjetje zaposluje skoraj 6700 ljudi in je kljub recesiji v lanskem letu ustvarilo skoraj 234 milijonov evrov prihodkov in več kot 18,8 milijona evrov čistega dobička, prav tako pa so tudi letošnji rezultati v skladu s poslovnim načrtom,'' so zapisali.
Spomnimo …
V oddaji 24UR so poročali, da zaupna pogodba Aleša Hauca, direktorja Pošte, razkriva, da je njegova plača dobrih 9400 evrov bruto, kar je še vedno ena nižjih plač v državnih podjetjih, zlasti ob dejstvu, da ima dobre poslovne rezultate. Toda po podatkih 24UR je izračunana v nasprotju s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki je plače v državnih podjetjih omejil.
Po Lahovnikovem zakonu je treba povprečno plačo v podjetju ali skupini množiti s pet in to je direktorjeva plača. Na Pošti, kjer dela več kot 6000 ljudi, pa so povprečno plačo sešteli s povprečno plačo v majhnem hčerinskem podjetju EPPS, ki ima le 23 zaposlenih, a precej višje prihodke. To so preprosto delili z dva, množili s pet in dobili Haučevo plačo 9400 evrov bruto mesečno.
Pravilni izračun pa naj bi bil: povprečna plača v obeh družbah skupaj, ki pa je le tri evre višja od povprečja na Pošti, saj se po tej formuli višje plače majhnega EPPS izgubijo. Pravilna Haučeva plača bi bila torej 7100 evrov bruto, dobrih 2300 evrov manj kot vsak mesec prejme zdaj.
Na Haučevo plačo je vezana tudi plača obeh članov uprave. Če je torej previsoka njegova, sta tudi njuni. V petletnem mandatu bi tako Pošta samo upravi izplačala za skoraj pol milijona evrov preveč denarja.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.