Predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal se je po volilnem razočaranju in izjemno slabi podpori volivcev poslovila od predsedniškega stolčka na četrtkovi seji sveta stranke, vodila pa jo bo do kongresa stranke. Prav tako ostaja njena aktivna članica in bo tudi v prihodnje aktivno sodelovala v politiki.
Kako rešiti krizo liberalne demokracije?
K vnovični kandidaturi za predsednico stranke je Kresalovo že sinoči pozval Aleš Zalar. Po njegovem mnenju je Kresalova z nepreklicnim odstopom še enkrat več dokazala, da je izjemna političarka. Tako meni tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic, saj je treba po volilnem porazu, kot ga je bil LDS na tokratnih volitvah deležen, ponuditi nove ideje in nove ljudi, je pa vesel, da je Kresalova sklenila ostati v stranki.
Na drugi strani so bile zelo glasno izrečene kritike predsednika sveta stranke Antona Anderliča, ki meni, da je treba ob dogodkih, kot je izpad stranke iz parlamenta, kritično presoditi in tudi sprejeti objektivno odgovornost za nosilce najvišjih funkcij.
Tako kot Zalar, ki pravi, da ne namerava kandidirati za vodstvene funkcije, tudi Anderlič zatrjuje, da o tem ni razmišljal in tudi zdaj ne razmišlja. Kot je Anderlič dejal po seji, je položaj "zelo resen, kajti ko po tako dolgi in bogati zgodovini stranke izpadeš iz parlamenta, potem je to sporočilo volivcev zelo zgovorno". Sam meni, da ima liberalna demokracija dovolj potenciala, volje in jasnih usmeritev, s katerimi lahko liberalne ideje le nadgrajujejo.
Evropski poslanec iz vrst LDS Jelko Kacin na drugi strani ocenjuje, da stranka ta trenutek ne potrebuje nemudoma menjave v samem vodstvu ter novega predsednika ali predsednice, temveč si mora vzeti čas za kolektivni premislek, razmislek in za prevetritev samih programskih zasnov stranke. "Sam menim, da bi bilo potrebno združiti vse napore znotraj stranke, da poiščemo trdni notranji glas in da stranka lahko uigrano v bodoče zapoje kot Perpetuum Jazzile."
Trenutno je potrebno, da stranka LDS podpre vladajočo koalicijo in s skupnim delovanjem okrepimo zaupanje v liberalna načela, okrepimo gospodarstvo in izboljšamo položaj srednjega sloja, na plečih katerega lahko gospodarstvo in prosperiteta tudi stojita, poudarja Kacin. Kot dodaja, je mogoče le tako doseči stanje, v katerem se pri luči dneva ne išče s svečo rešiteljice ali rešitelja, ki bi lahko bodisi politiko bodisi samo državo povlekel iz krize.
Kriza liberalizma zadela tudi stranko Zares
Stranka Zares, ki je na prejšnjih volitvah v DZ vstopila z devetimi poslanci in je bila večji del mandata tudi v koaliciji, je na predčasnih državnozborskih volitvah prejela 0,65 odstotka glasov in tako ni prestopila štiriodstotnega parlamentarnega praga.
S položaja predsednika stranke se je sinoči tako poslovil tudi Gregor Golobič. Predsednik stranke Zares ob tem ni želel predvidevati, kdo bi ga lahko nasledil. Pred sejo sveta stranke je dejal, da ob prihodnjem izbiranju vodstva ne bo kandidiral za predsednika. V stranki po njegovih besedah pripravljajo temeljito poročilo, ki bo obravnavano v prvem tednu januarja. Takrat bo odgovor na vprašanje o njegovem odstopu dokončen, stranka pa bo volila novo vodstvo.
Vidni član poslanske skupine Zares dr. Pavel Gantar ocenjuje, da je bil odstop predsednika stranke Gregorja Golobiča z vrha stranke pričakovana odločitev, saj je sklep predstavil že na kolegiju stranke. Kandidatov za novo vodstvo v stranki še nimajo, saj bodo vodstvo skupinsko izbirali na kongresu stranke, ki bo najkasneje do druge polovice januarja. Kot pravi, upa, da Golobič z odstopom ostaja tesno povezan z jedrom stranke.
Medtem Majda Širca, dosedanja ministrica za kulturo in vidna članica stranke Zares, Golobičev odstop ocenjuje kot slabo dejanje za stranko, o smernicah za prihodnost kot tudi o potencialnih imenih strankarskih favoritov za vodstvo pa ni bila pripravljena govoriti. Podobno meni tudi namestnik vodje poslanske skupine Zares Franci Kek. Sam o morebitnih prihodnjih usmeritvah v stranki ne želi špekulirati, saj so določene odločitve ali koraki neodvisni od politične volje in pričakovanj posameznih članov stranke, poudarja Kek.
Da je program stranke Zares odličen, je prepričan vodja poslanske skupine Zares Franco Juri, sam pa dodaja, da se stranka Zares ni prodala všečnosti, ampak je bolj kot volilnim rezultatom ter predvolilnemu snubljenju sledila javnemu interesu. Zato, poudarja, bi bilo treba z dobrim delom nadaljevati, kot vodstveno korekturo pa ponuja možnost tudi sprejema Vajgljevega modela predsedovanja, pri katerem bi lahko stranko vodila vsaj dva sopredsednika.
Vsebinske spremembe ter odgovori na vprašanje, v katero smer se bo stranka v prihodnje razvijala, bodo znane na svetu stranke v začetku januarja. V stranki Zares namreč vodstvo volijo vsi člani, konvencija pa se kvečjemu seznani z izidom glasovanja po pošti, v katerem so na anonimen način udeleženi vsi člani, ki imajo tudi možnost kandidirati.
Ali se po razdruževanju obeta novo zlitje liberalnih jeder?
V medijih se pojavljajo tako špekulacije, po katerih bi lahko liberalna politika iskala neki notranji glas in izgradnjo nove koalicije isto mislečih. Na vprašanje novinarjev, ali obstaja možnost, da bi se v prihodnosti združile stranke Zares, LDS in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), je Golobič odgovoril, da Zares z nekaterimi ostalimi strankami "vežejo nemajhne programske podobnosti", drugje pa da so te podobnosti "bistveno večje". Vendar je to, kot pravi, ena od tem, ki bo na dnevnem redu po tem, ko bo stranka dobila novo vodstvo in ko bo to skupaj s članstvom "domislilo naslednje korake".
S tem se tako ne mudi, saj je takšno odločitev po mnenju Golobiča treba temeljito pretehtati. Ob tem je izpostavil, da ne ve, zakaj se posebej omenja LDS, saj da je programskih podobnosti veliko več z nekaterimi drugimi strankami.
Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic meni, da je treba po 20 letih parlamentarne demokracije in pluralizacije strankarske ponudbe v Sloveniji doseči razbistritev političnega prostora, del katerega pa je nedvomno tudi manjšanje števila strank in medsebojno povezovanje, poudarja Sajovic.
"Stranke so le orodje idej, sam pa menim, da je svobodomiselnost nad samimi načeli političnih oznak in je svobodomiselnih ljudi več, kot bi lahko o tem sodili glede na volilni rezultat," pravi Sajovic. Politični prostor je po njegovem mnenju konfuzen in huda polarizacija po volitvah pripelje vedno do težav pri sestavljanju koalicij ter strnitvi vladnih vrst.
Povezovanje programsko sorodnih strank zagovarja tudi vodja poslanske skupine Zares Franco Juri. "Menim, da je potrebno prerasti osebne simpatije ali antipatije, ki jih je potrebno vreči z dnevnega reda, temveč se je potrebno povezovati na osnovi političnih ciljev," pravi Juri.
"Zagovarjam tendenco, da se medsebojno povezujejo sorodne stranke, sorodnost pa naj bo tu bazirana na treh temeljih: na socialni trajnosti, trajnostnem razvoju in liberalnih vrednotah svobodomiselnosti. S temi razdrobljenimi strankami, ki so na tokratnih volitvah prejele majhno podporo, bi se lahko družno bistveno bolje odrezali, tako menim, da bo prihodnost Zaresa šla v smeri mobiliziranja vse množice svobodomiselnih volivcev, ki so tokrat glasovali proti strankam, ne pa proti idejam, ali pa so del 40 odstotkov volivcev, ki so na dan volitev letos raje ostali doma," dodaja Juri. Kot pravi, je za zdaj prezgodaj govoriti, ali bo tako nastala nova stranka ali bo formirana koalicijska naveza podobnih, kot navaja, pa se o tovrstnih rešitvah v stranki že pogovarjajo.
Sodelovanje – da, a ne za vsako ceno
Združevanju so naklonjeni tudi v Demokratični stranki dela. Predsednik stranke Franc Žnidaršič pravi, da se o združevanju še niso aktivno pogovarjali z nobeno izmed strank, so pa odprto naklonjeni aktivnemu sodelovanju, a le če je to usmerjeno k branjenju pravične delitve proizvedenega in socialni državi. Sorodnost vidijo s stranko TRS, vsaj kar zadeva okoljevarstveno zeleno prihodnost Slovenije, ki bi lahko proizvajala nova delovna mesta.
Da se o morebitnem združevanju stranke še niso aktivno pogovarjali, poudarja tudi generalni tajnik stranke SMS Zeleni Evrope Jože Vozelj, sinergije pa po njihovem mnenju ne more biti brez močnega programa. Sami so vsakemu povezovanju naklonjeni, programsko pa je treba združiti ljudi in v Sloveniji uveljaviti zeleno politiko. O povezovanju so se za zdaj pogovarjali s stranko TRS.
Prav slednji so vezni člen, ki je projektno sodeloval že s stranko Zares v zvezi s projektom Teš 6. Predsednik stranke Matjaž Hanžek meni, da je najprej treba počakati, da si stranke po volilnem porazu zaližejo rane, TRS pa se mora po njegovem mnenju še notranje strukturirati. Sami so naklonjeni projektnemu sodelovanju s strankami, ki ponujajo programske rešitve tudi vnaprej, a je o nastanku nove stranke ali koalicije strank po njegovem mnenju prezgodaj govoriti.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.