Ljudi, ki nadzirajo svoje stanovanje ali podjetje s pomočjo nadzornih kamer, ni malo. Pravzaprav je to pri podjetjih lahko tudi nujna, v času današnjih sodobnih tehnologij, pa tudi ne precej draga možnost. Tako je mogoče že za nekaj sto evrov dobiti sistem, ki omogoča nadzor objekta ali prostora, dogajanje, ki ga zaznavajo kamere, pa je mogoče spremljati tudi prek spleta.
Čeprav sama namestitev takšnih sistemov ni zahtevna, je potrebno pri tem paziti, da je sistem nedostopen morebitnim radovednežem, še bolj pa tistim, ki bi ga lahko zlorabili. Tako je pri namestitvi potrebno med drugim nastaviti tudi uporabniško ime in geslo za dostop do sistema.
A številni uporabniki tovarniško nastavljenih uporabniških imen in gesel niso spremenili, zato ni težko vdreti v njihov sistem, oziroma si pridobiti dostop do njega.
Domačih nadzornih sistemov tudi v Sloveniji ne manjka. To dokazuje tudi spletna stran insecam.cc, na kateri je mogoče spremljati dogajanje, nadzornih kamer, katerih lastniki, dostopa do sistema niso ustrezno zaščititi oziroma niso spremenili tovarniško nastavljenih gesel.
Omenjena spletna stran navaja, da je takšnih sistemov v Sloveniji trenutno še 64, še prejšnji teden, ko smo bili na to opozorjeni pa jih je bilo prek 80.
Za pojasnilo smo prosili nacionalni odzivni center SI-CERT. Tadej Hren je pojasnil, da imajo zmogivejše videonadzorne kamere tudi omrežni priključek, prek katerega kamero povežemo neposredno v splet, to pa omogoča, da do nje dostopamo praktično od koder koli. "Če uporabniki ne nastavijo gesla, ali pa pustijo nastavljeno tovarniško geslo, se taka kamera lahko hitro znajde v javnosti, kot se to dogaja v primeru spletne strani www.insecam.com," pojasnjuje Hren.
Pravi, da je v tem primeru težko govoriti o zlorabi, saj ne gre za to, da bi nekdo nekam vdrl, ampak zgolj za to, da je nekdo na internetu našel tako nezaščiteno kamero. "To se da preprečiti na zelo enostaven način že s tem, da zamenjamo geslo za dostop," še svetuje Hren in dodaja, da je še bolje, če je dostop do kamere omejen tudi s požarnim zidom.
Če so na posnetkih javne površine ali skupni prostori večstanovanjskih stavb, gre lahko za kršitev zakonodaje
Za pojasnilo pa smo prosili tudi urad informacijskega pooblaščenca. Vodja nadzornikov v uradu Jože Bogataj je odgovoril, da je za objavo posnetkov na omenjeni spletni strani odgovoren izvajalec videonadzora. Ta je namreč po zakonu o varstvu osebnih podatkov dolžan poskrbeti za zavarovanje videonadzornega sistema na način, da do posnetkov ne morejo dostopati nepooblaščene osebe.
Bogataj tudi opozarja, da posnetkov videonadzornega sistema, ki se štejejo kot zbirka osebnih podatkov, brez osebne privolitve vseh oseb, ki so na posnetku ali brez izrecne zakonske podlage ni dopustno javno predvajati oziroma posredovati v javnosti, uporabljajo pa se lahko samo v določene in zakonite namene.
Glede na to, da v večini primerov, kar se Slovenije tiče, na spletni strani lahko opazujemo dogajanje notranjosti stanovanj, to ne pomeni kršitve omenjene zakonodaje. Če pa so na posnetku vidne tudi javne površine ali skupni prostori večstanovanjskih stavb, potem pa gre lahko še za kršitev zakonodaje.
Zato v uradu ugotavljajo, da je na omenjeni spletni strani nezakonita zgolj objava posnetkov javnih površin, skupnih prostorov v večstanovanjsih stavbah, vstopov v službene prostore ter posnetkov notranjosti delovnih prostorov. "Za objavo takšnih posnetkov je po našem mnenju odgovoren izvajalec videonadzora, ki ni zagotovil ustreznih postopkov in ukrepov za zavarovanje videonadzornega sistema, s katerimi bi preprečil nepooblaščene dostope do posnetkov," je zaključil Bogataj.
Zato lahko na tem mestu pozovemo lastnike videonadzornih sistemov, da preverijo, ali so morda na spletni strani dostopni njihovi nadzorni sistemi. Če je temu tako, naj čim prej zamenjajo geslo in tako omejijo dostop do kamer, saj jih v nasprotnem primeru lahko čaka tudi globa.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.