Golob: Napad na pravno državo je črta, ki je ne smemo nikoli prestopiti

"Stvari so šle predaleč," je v današnji izjavi za javnost dejal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. "Če včerajšnjo objavo domačih naslovov in tožilke povežemo z nedavnim požigom hiše sodnika v Brežicah, ugotovimo, da je situacija postala skrb vzbujajoča in nevarna. Pomeni nedopustno in nesprejemljivo ogrožanje varnosti sodnikov in njihovega premoženja, tudi varnosti njihovih družin. Očitno nekaterim ni v interesu, da sodstvo deluje, in ustvarjajo krizne razmere. Nekateri vztrajno spodkopavajo zaupanje v sodnike in njihove odločitve ter v sodni sistem in med ljudi vnašajo nemir, zastrupljajo družbo." Povedal, je da to ni zgolj problem sodstva, ampak celotne družbe.

Podpredsednica sodišča, vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok, je povedala, da so o spornih objavah obvestili pristojno državno tožilstvo v Ljubljani in Policijo, pripravljajo pa tudi pisno kazensko ovadbo.

Helena Miklavčič, generalna sekretarka vrhovnega sodišča, pa je pojasnila, da vrhovno sodišče aktivno deluje v smeri odstranitve objav z družbenega omrežja X z uporabo pravnih sredstev, ki so na voljo na samih spletnih straneh. "Narejena bo tudi prijava v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov, skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru v povezavi z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Če po našem mnenju nezakonite objave ne bodo odstranjene, bomo uporabili tudi sodno pot, ki jo sedaj ponuja zakon o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev. O izvedenih aktivnostih bo obveščen tudi AKOS, ki bo verjetno ukrepal tudi naprej."

Policija primer obravnava z vso resnostjo

Policija je v odgovoru na naše vprašanje zapisala, da vsak tovrstni primer obravnavajo z vso resnostjo, prioritetno in ne glede na okoliščine.

"To velja tudi za konkretni primer, iz katerega izhajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika RS, v okviru katerega policija že intenzivno izvaja aktivnosti in ukrepe za zagotovitev varnosti, identifikacijo storilca ali storilcev in obravnavo primera. Primer ima največjo možno pozornost," so še zapisali v odgovoru.

Direktor uprave kriminalistične policije na GPU Damjan Petrič je v izjavi za javnost dejal, da so groženj največkrat deležne uradne osebe, ki izvajajo uradna opravila. Med te osebe so uvrščeni policisti, tožilci in sodniki. V kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje grožnje predvidena kazen do šestih mesecev zapora,  za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovražnosti ali nestrpnosti je predpisana zaporna kazen do dveh let, za kaznivo dejanje maščevanja javni osebi, ko opravlja uradna opravila, pa je predpisana zaporna kazen petih let, je poudaril.

"Vsa ta kazniva dejanja obravnavamo prednostno in intenzivno. V največji meri poskušamo zagotoviti varnost žrtvi, odkriti sledi in zavarovati sledi kaznivega dejanja in ugotoviti, kdo je storilec tega kaznivega dejanja."

Na Policiji imajo tudi posebno delovno skupino, ki proučuje resnost groženj in zmožnost izvršitve teh groženj s strani storilca za uradne osebe. "Za ta namen imamo ocenjevanje, na podlagi česar se odloči, kakšna stopnja varnosti za uradno osebo bo določena, v vsakem primeru pa se pogovorimo z osebo, nudimo samozaščitne ukrepe, naslednji korak pa je občasne kontrole, lahko gre tudi v tehnično ali fizično varovanje," je še dejal Petrič.

Ministrica Katičeva: Treba je narediti korak naprej glede zaščite sodnikov

Da na spletu krožijo krožijo neprimerne fotografije več sodnikov z njihovimi domačimi naslovi in pozivi k nasilju, je v torek opozorila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Povedala, da jo je o kroženju fotografij in sovražnih sporočil po spletu obvestil predsednik vrhovnega sodišča, ki je o tem obvestil tudi predsednico Sodnega sveta Urško Kežmah in Policijo.

Ministrica je na TV Slovenija dejala, da bodo v sredo zjutraj skupaj z vrhovnim sodiščem o tem obvestili Policijo, in izrazila pričakovanje, da bo Policija naredila vse, da se te objave čim prej umaknejo s spleta. Za vse navedene v objavah bo po njenih besedah treba izdelati oceno ogroženosti in glede na to ugotoviti, ali potrebujejo ustrezno varstvo.

Treba bo tudi narediti velik korak naprej glede zaščite sodnikov, je dejala. Ob razpravi o spremembah kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku pa bo treba preučiti, ali je sprejemljivo, da se tovrstne grožnje začnejo obravnavati s strani Policije in drugih organov šele takrat, ko ocenijo, da je grožnja že dejanska, ali pa bo to treba narediti prej, je opozorila.

Po besedah Katičeve gre za sodnike, povezane s primeri več sojenj prvaku SDS Janezu Janši. Za komentar glede objavljenih groženj in podatkov smo zaprosili tudi predsednika največje opozicijske stranke. Na odgovore še čakamo. 

Katičeva je predsednike vseh političnih strank pozvala, naj svojim podpornikom pojasnijo, da je takšno pozivanje k nasilju nesprejemljivo in se lahko stopnjuje tudi v vsakdanjem življenju.

Izrazila je pričakovanje, da bo Policija naredila vse, da se te objave čim prej umaknejo s spleta. Za vse navedene v objavah bo po njenih besedah treba izdelati oceno ogroženosti in glede na to ugotoviti, ali potrebujejo sodno varstvo.

Prejšnji teden smo poročali o požigu novogradnje brežiškega sodnika Almirja Kurspahića.

Ostri odzivi iz politike

Gibanje Svoboda ostro obsoja objave fotomontaž in domnevnih domačih naslovov več sodnikov in tožilke, ki so opravljali svoje delo v sodnih procesih proti predsedniku SDS Janezu Janši. Gre za zavržno dejanje, ki mu v demokratični družbi ni mesta, so sporočili iz stranke. "Tovrstni pritiski na sodnike, ki sodelujejo pri sojenjih v primerih, povezanih s predsednikom SDS Janezom Janšo, predstavljajo neposreden napad na neodvisnost sodstva in spodbujajo sovražnost do posameznikov, katerih naloga je, da zakonito varujejo pravni red v Sloveniji."

Gibanje Svoboda odločno obsoja vsakršno nasilje in pozivanje k nasilju, so zapisali in dodali, da je strpna in spoštljiva komunikacija ključna za delovanje zdrave družbe, "kar slovenska v resnici je, zato ne bomo dopustili, da bi tovrstni ekscesi ogrozili demokratične procese v državi in neodvisnost sodne veje oblasti".

V stranki še izpostavljajo, da sovražni govor sproža sovražna dejanja, dokaz za to pa da je požig doma predsednika brežiškega okrajnega sodišča.

Tudi premier Robert Golob je sporočil, da zadnje dogodke v zvezi z napadi na neodvisno sodstvo najostreje obsoja. "Stvari so šle enostavno predaleč. To, da varnost sodnika in njegove družine ogrožamo tako neposredno, je nedopustno. Ta vlada je nastopila mandat z jasno zavezo po normalizaciji družbe, varnosti, demokraciji in pravni državi. Naredili bomo vse, da bomo to zavezo tudi uresničili. Ob tem pozivam vse politike, da ta dejanja najostreje obsodijo in se hkrati vzdržijo kakršnihkoli napadov na pravno državo. To je tista črta, ki je ne smemo nikoli prestopiti, če želimo ostati demokratična in civilizirana družba."

Odzvala se je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Ostro obsojam nedavne napade na sodnike in tožilce, ki zlorabljajo njihove osebne podatke ter pozivajo k nasilju. Takšna dejanja so nedopustna in predstavljajo grobo kršitev temeljnih načel pravne države ter varstva osebnih podatkov.
Zloraba osebnih podatkov za namene obračunavanja je nesprejemljiva in ogroža varnost ter integriteto posameznikov, ki svoje delo odgovorno opravljajo v skladu z zakonom in v službi pravice. Zato naj jasno povem: grožnje, uperjene proti življenju in zdravju ljudi, nimajo mesta v demokratični družbi in so zavržne." Vse, predvsem pa politične voditelje, je pozvala, da se zavedajo vpliva svojih besed in dejanj. "Nestrpna komunikacija prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem se takšni napadi pogosteje dogajajo. Nujno je, da politiki prevzamejo odgovornost za svoje komuniciranje ter aktivno prispevajo k umirjanju napetosti in spodbujanju spoštljivega dialoga." Vsem sodnikom in tožilcem je izrazila svojo podporo. 

Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je sporočil, da odločno obsoja vse oblike groženj in pozivanje k nasilju. "Še posebej obsojam grožnje, izrečene policistom, tožilcem, sodnikom in drugim nosilcem javnih pooblastil. Policija prednostno in intenzivno vodi preiskavo ter izvaja aktivnosti za zagotovitev varnosti in zaupam, da bo čimprej odkrila storilc(e) kaznivega dejanja," je zapisal in dodal, da v demokratični družbi ne sme biti prostora za grožnje in pozivanje k nasilju.

V NSi obsojajo vse oblike nasilja, se je po nedavnih objavah o sodnikih in tožilki na omrežju X odzvala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. "Nihče v tej državi, če smo res varna in demokratična, ne bi smel biti žrtev kakršnegakoli nasilja, ne fizičnega, pa tudi ne besednega," je dejala na novinarski konferenci po seji preiskovalne komisije DZ.

 Ugibanja o tem, da za objavami naslovov sodnikov, ki so zaokrožila po spletu, stoji stranka SDS, je njen prvak Janez Janša v pogovoru za Radio Ognjišče označil kot absurdne obtožbe. Kakršnekoli grožnje z nasiljem so obsojanja vredne, je poudaril. "Grožnje z nasiljem so nesprejemljive, toda za levo tranzicijsko kvazielito je težava samo, če kdo grozi njim, če pa kdo grozi nam, je pa vse v redu oziroma se to še spodbuja."

V SDS imamo ničelno toleranco do kakršnekoli vrste nasilja, je poudaril poslanec SDS Andrej Kosi. Zatrdil je, da SDS ne stoji za nedavnimi objavami na omrežju X, "to so morda dejanja posameznikov in to tudi obsojamo," je izpostavil v izjavi po seji preiskovalne komisije DZ. Si pa v največji opozicijski stranki želijo, da bi vsi tisti, ki danes obsojajo objave v povezavi s sodniki, obsodili tudi sovražni govor, "tudi pozive k ubijanju Janeza Janše in janšistov", je poudaril Kosi.

Informacijski pooblaščenec: Podatki o domačem naslovu funkcionarja varovani osebni podatki

Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik je opozorila, da so podatki o domačem naslovu funkcionarja ali javnega uslužbenca varovani osebni podatki. Šele po prijavi v zadevi nedavnih objav o sodnikih na omrežju X bodo lahko presodili, za katere osebne podatke gre in od kod izhajajo ter ali so pristojni, da zadevo raziščejo in ukrepajo.

Nezakonita objava osebnih podatkov lahko pomeni sum storitve kaznivega dejanja, ki pa ga ne preiskuje Informacijski pooblaščenec, ampak organi pregona, je pojasnila Virant Burnikova. Informacijski pooblaščenec je s primerom objave osebnih podatkov sodnikov zaenkrat seznanjen preko medijev, v zvezi z zadevo pa pričakujejo prijavo.