Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak poudarja, da se je treba zavedati, da promet na avtocestnem križu vseskozi narašča, še posebej se je začel vzpenjati po vstopu Hrvaške v Schengen, temu pa da bomo priča tudi v prihodnje. Dodal je tudi, da ima Dars na mizi več kratkoročnih ukrepov, da se nekateri že izvajajo, nekateri pa da se še bodo.
Kako pa kaže tretjemu pasu na vpadnicah Domžale–Ljubljana, Vrhnika–Ljubljana? "Tu imamo sprojektirano že celotno zadevo. Upali in želeli smo si, da presoje vplivov na okolje ne bo treba opravljati ter da ne bomo potrebovali okoljevarstvenega soglasja," je povedal v oddaji 24UR ZVEČER. A pristojne inštitucije so odločile drugače.
Zdaj so pripravili celotno vlogo, ki jo bodo v prihodnjih tednih poslali na pristojno ministrstvo. "Želeli bi si, da bi bil čas od vloge do pridobitve okoljevarstvenega soglasja čim krajši, da bi lahko tako čim prej začeli z izbiro izvajalca in nenazadnje tudi z deli," je dodal.
Pa bodo na ministrstvu ukrepali urgentno? "Investitor mora najprej vlogo pripraviti tako, da bo čim manj dopolnitev oz. da teh ne bo. Potem pa bomo v skladu z zakonodajo in ostalim, če bo to potrebno, prioritetno obravnavali vlogo," je dejala direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte. Soglasje je sicer tokrat odvisno le od ministrstva za okolje, podnebje in energijo. "Če bi šlo za gradnjo, bi šlo za integralno dovoljenje, in takrat je tu tudi ministrstvo za naravne vire," je pojasnila.
"V konkretnem primeru imamo srečo, da nam ni treba pridobivati gradbenega dovoljenja. Dela bomo namreč izvajali po t. i. vzdrževalnih delih v javno korist. Tako pridobimo le okoljevarstveno soglasje in potem začnemo," se je strinjal tudi Hajdinjak.
Ljubljanska obvoznica: 'Zgodba, ki ima že dolgo brado'
Kaj pa ljubljanska obvoznica? "To je zgodba, ki ima dolgo brado," priznava Hajdinjak, ki ob tem dodaja, da "kot država in družba tukaj zamujamo že desetletje ali dve". Kot je dejal, je Dars že leta 2018 pripravil predlog in strokovne podlage ter jih naslovil na ministrstvo za infrastrukturo, da bi pričeli s pripravo državnega prostorskega načrta za širitev ljubljanskega obroča. Ministrstvo za infrastrukturo je takrat Darsu pritrdilo, zadeva pa je šla na takratno ministrstvo za okolje in prostor, kjer pa so se stvari ustavile.
"Ko s prometnimi strokovnjaki analiziramo prometne tokove in vse večji obseg prometa, se zavedamo, da je treba na tem področju nekaj narediti," je dejal. Skrbi pa ga, da se podoben odsek Postojna–Jelšane v prostor umešča že 17 let. Toliko časa se namreč država in lokalne skupnosti niso sposobne dogovoriti o najustreznejši trasi.
"Če začnemo tretji pas okoli Ljubljane v prostor umeščati danes, bo to v najboljšem primeru trajalo 10 let ter še dodatnih pet let gradnje. Spet smo torej zamudili leta in leta," je dodal.
Ob tem je povedal, da so za gradbeno dovoljenje za širitev odseka Koseze–Kozarje zaprosili že leta 2020. Želi si, da bi letos gradbeno dovoljenje tudi prejeli in začeli s širitvijo. "To je najbolj obremenjen del slovenskega avtocestnega križa. V času prometnih konic lahko promet tam naraste tudi do 90.000 vozil na dan, od tega 10.000 tovornjakov," je dejal.
Potrebna sinergija več ukrepov
Tanja Bolte ob tem poudarja, da je treba pri iskanju rešitev in pretočnosti prometa stremeti k sinergiji več ukrepov. "Zgolj gradnja cest ni edini ukrep, ki bo pomagal pri pretočnosti. Tu bo pomagala sinergija vseh ukrepov. V zadnjih letih smo v infrastrukturo, tudi železniško, kot država vložili kar nekaj denarja. To so prioritetne zadeve, ki se na ravni države prioritetno tudi urejajo," je dejala.
Tudi Hajdinjak je navedel nekatere druge ukrepe, ki jih pripravljajo poleg tretjega pasu. Širijo na primer tudi razcepe, s čimer želijo zagotoviti večjo pretočnost. "Večino del, ko se to da, kjer se da, in ko smemo, opravljamo tudi ponoči. Tako imamo čim manjši vpliv na promet," je dodal.
Z občinami pa se dogovarjajo tudi o multimodalnih vozliščih: "Do nekega parkirišča bi se tako lahko ljudje pripeljali z več avtomobili, jih tam pustili in se nato z enim avtomobilom zapeljali po avtocesti do večjih mestnih središč."
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.