Študentske organizacije prejemajo javni denar, a si pravila igre določajo same

Pri pripravi 24UR Fokus je novinarka Tina Kristan o tem, kako se porablja denar, govorila z mnogimi, ki dobro poznajo delovanje študentskih organizacij. Mnogi so bili do tega izjemno kritični, a si pred kamero niso upali in so pričali brez prisotnosti kamere. Nekateri ker se bojijo maščevanja, drugi, ker si ne želijo zapletati življenja. Eden od sogovornikov, ki dobro pozna delovanje organizacij od znotraj, je bil pripravljen tudi nastopiti, a pod pogojem, da njegova identiteta ostane zakrita.

"Zavodi so podaljšana roka študentskih organizacij, prek katerih je veliko lažje dobiti ven določena sredstva. Težko je kar koli spremeniti, ker je sistem delovanja zelo zakoreninjen. Nekatere osebe so zadaj že več deset let. Nekateri imajo podjetja, ki se jih potem najema, in se tako pretaka denar ... Takšni posli so bili in so. Zelo težko je kar koli dokazati, ker dogodki res obstajajo in so izvedeni, je pa cena toliko višja in gre to v žepe. Če tega pretakanja denarja ne bi bilo, bi lahko študentske organizacije delovale z veliko manj denarja oziroma bi lahko šel ta denar resnično za študente - za štipendije, domove ... " To je le del pričanja človeka, ki od znotraj pozna modus operandi in netransparentnost, ki je skrita za študentskimi organizacijami.

Drago Žura je na direktorskem položaju že 19 let

Nakup 13-metrske jadrnice za 105.000 evrov. Plačilo 85.000 evrov zunanjim svetovalcem za analizo morebitnega nakupa lokala Bachus in kopališča Laguna. Najemanje prostorov za višjo ceno prek posrednika. Vse to so v preteklosti že bili posli študentskih organizacij. Posli organizacij, katerih glavna naloga je zavzemanje za pravice študentov. Posli organizacij, ki so financirane iz javnega denarja. In zakaj država to – že leta – dopušča? Tudi zadnji poskus spremembe zakonodaje, letos poleti, ni prestal niti medresorskega usklajevanja. Ob tem, ko novinarji že leta opozarjajo na anomalije, ko nanje opozarjajo tudi nekateri študenti in ko predsednik Računskega sodišča Slovenije Tomaž Vesel za Fokus govori o "zametkih incestnih razmerij" ...

Ko se je novinarka lotila raziskovanja in analize stanja na področju študentskih organizacij, je direktor študentske organizacije Univerze v Mariboru Drago Žura mesečno prejemal plačo 6850 evrov bruto. Kar je za 1400 evrov več, kot je izhodiščna plača javnega uslužbenca v najvišjem plačnem razredu, kamor denimo sodijo predsednik države, vlade ali ustavnega sodišča. In odgovor Žure na to dejstvo? "Predsednik države bi moral imeti višjo plačo." Pet dni po pogovoru za Fokus je Žura sporočil, da se je njegova plača znižala na 4840 evrov bruto. 47-letni Žura je na direktorskem položaju že peti mandat, 19 let.