Preskakovanje čakalnih vrst: na sojenju pod drobnogledom prisluhi Smiljiću

Peter Žnidaršič, zagovornik prvoobtoženega Uroša Smiljića je pri nekaterih prisluhih in SMS-sporočilih pripomnil, da nikakor ne najde povezave med njihovo vsebino in očitki iz obtožnice. Po njegovih besedah obramba pričakuje pojasnilo tožilstva o povezavi, a ga zaenkrat še ni dočakala. Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je zato pozval, naj prisluhe in SMS sporočila presoja "zdravorazumsko".

V nekaterih telefonskih pogovorih se je Smiljić pohvalil, da je s posredovanjem nekomu omogočil, da je veliko prej prišel na zdravniški pregled, kot pa je bila čakalna doba. Prav tako se je pohvalil, da kar obljubi, zagotovo tudi izpelje. Žnidaršič je v zvezi s tem sodni senat opozoril, da Smiljić v nobenem prisluhu ne omenja protiusluge za posredovanje, prav tako ne njegovi sogovorniki.

Prisluhi so tudi pokazali, da je bil Smiljić v spornem obdobju v izraziti finančni stiski, kar je po Žnidaršičevi oceni nenavadno, če drži očitek tožilstva, da je Smiljić za posredovanja dobival denarne podkupnine. Tožilstvo je na odvetnikovo sklepanje pripomnilo, da je bil obtoženi očitno preveč zapravljiv, saj prilivi na njegov bančni račun govorijo o tem, da ni bilo razloga za finančno stisko.

Med prisluhi so tudi Smiljićevi telefonski pogovori s Simonom Vrhuncem, in to v obdobju, ko je Vrhunec že odšel s funkcije generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Razvidno je, da sta imela z Vrhuncem prijateljski odnos, skupaj sta njune prijatelje tudi vabila na zasebne zabave. Žnidaršič je zato izrazil začudenje, zakaj tožilstvo ne predlaga Vrhunčevega pričanja.

Vrhunec po Žnidaršičevih besedah zagotovo veliko ve o položaju oziroma vplivu, formalnem in dejanskem, ki ga je tedaj imel Smiljić. "A kljub temu se tožilstvo izogiba Simona Vrhunca kot maček vrele kaše," je navrgel. Tožilstvo mu je odvrnilo, da je to zgolj zagovornikova teza, poleg tega pa lahko tudi on predlaga Vrhunčevo pričanje, če se mu zdi to pomembno.

Poleg tega je Žnidaršič tožilstvu očital, da je tudi na današnji narok prišlo nepripravljeno, saj ne pojasni, zakaj se mu zdi posamezen dokaz pomemben in kakšna je njegova povezava z vsebino obtožnice. Tožilstvo je njegovo trditev zavrnilo, je pa dodalo, da ni vedelo, da bo sodišče tokrat obravnavalo prisluhe in SMS-sporočila v povezavi s Smiljićem, ampak v povezavi z drugimi obtoženimi, zato se je v pripravi na narok posvetilo le tem.

V javnosti je zgodba o domnevnem preskakovanju čakalnih vrst zakrožila ob hišnih preiskavah v UKC in na ljubljanskem onkološkem inštitutu v začetku oktobra 2016. Slabi dve leti pozneje je specializirano državno tožilstvo spisalo obtožnico. Smiljić, ki so ga s sklicevanjem na poslovne razloge ob negativni medijski kampanji odpustili, se je medtem vrnil v UKC. Na delovnem sodišču je namreč uspel dokazati, da je bil odpuščen iz fiktivnih razlogov.