Računsko sodišče je namreč v revizijskem poročilu opozorilo, da je bilo naknadno izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade umetnici Svetlani Makarovič v znesku 8346 evrov ministrstva za kulturo v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

Po mnenju poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja je bilo nezakonito izplačilo nagrade ena od treh lanskih katastrof za slovenske javne finance. Kot je dodal njegov kolega iz poslanske skupine Jernej Vrtovec, z vidika javnih financ ni problematična podelitev nagrade sama po sebi, temveč način izplačila njenega denarnega dela. Ta je namreč v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki velja za vse, je poudaril. "Institucije spoštujmo ne le takrat, ko nam ustreza, temveč vedno," je pozval.

Tudi poslanca NSi Jožef Horvat in Aleksander Reberšek sta poudarila, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonodajo. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar in poslanec Levice Milan Jakopovič sta očitek zavrnila. Kot je poudaril Jakopovič, podlago predstavlja zakon o Prešernovi nagradi, zavrnitev izplačila nagrade pa bi lahko vodila tudi v tožbo. "Vse, kar se tukaj tako lahkotno govori, izhaja predvsem iz ideološkega stališča, ki je ostro uperjeno proti kulturnici Svetlani Makarovič, stranki Levica in ministrstvu za kulturo," je dejal.

Poziv k posredovanju odločbe in dokumentacije: "Oznaka zaupnosti ne more biti izgovor"

Sledila je burna razprava med Jakopovičem in poslanci NSi. Kot so trdili slednji, nezakonitost izplačila potrjuje več dejstev. Med njimi naj bi bila po poročanju medijev tudi odločba urada za nadzor proračuna, ki pa naj je ministrstvo za kulturo ne bi upoštevalo, je dejal Vrtovec. S sklepom, sprejetim brez glasu proti, je komisija zato ministrstvo za finance pozvala, naj ji posreduje to odločbo in poleg nje še vso drugo dokumentacijo glede te zadeve. "Oznaka zaupnosti ne more biti izgovor, saj komisija za nadzor javnih financ zna ravnati z zaupnim gradivom," je poudaril Horvat. "Brez pravne podlage gospa Makarovič ne bi mogla iztožiti nagrade," je dodal Cigler Kralj.

V NSi so opozorili tudi na nekatere druge poudarke revizije računskega sodišča, ki je lanskemu državnemu proračunu izreklo mnenje s pridržkom. "Nisem še videl tako ostrega poročila računskega sodišča," je dejal Vrtovec. "Mnenje s pridržkom ni šala; sploh pri takih številkah. /.../ Govorimo o nezakonitem in negospodarnem trošenju javnega denarja," je dodal.

S kolegi iz poslanske skupine je med drugim opozoril na nepravilnosti pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski in nakupu prenosnih računalnikov. Kritični so bili tudi do po njihovih besedah prepočasne obnove po lanskih ujmah. Občine kljub drugačnim obljubam še vedno čakajo denar, ki ga vlada ni zagotovila, so navedli.

To je zavrnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec. Občine so po njenih besedah lani prejele za 241 milijonov evrov predplačil, za porabo sredstev pa so imele na voljo eno leto. "Po podatkih iz 14. oktobra je bilo porabljenih za 130 milijonov evrov predplačil. To, da ni denarja, torej enostavno ne drži," je poudarila.

Kljub omenjenim očitkom poslancev NSi, ki ima v komisiji večino, je ta s štirimi glasovi za in dvema proti sklenila DZ priporočiti potrditev predloga zaključnega računa državnega proračuna za lani.