Prešernov dan: številne prireditve in brezplačni obiski kulturnih ustanov

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je pripravilo 38. tradicionalni recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku ob pesnikovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je dopoldne položila venec k spomeniku Franceta Prešerna v Ljubljani. Zvečer se bo udeležila pogovora s Prešernovimi nagrajenci v Prešernovem gledališču Kranj, kjer bo imela slavnostni nagovor.

Gardna enota Slovenske vojske pa je dopoldne v imenu predsednice republike položila venec k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je opoldne na Gradu Brdo priredila svečano kosilo v čast letošnjim Prešernovim nagrajenkam in nagrajencem.

V poslanici ob kulturnem prazniku jr zapisala, da ni samoumevno, da lahko "svojo" kulturo svobodno oblikujemo in izražamo ter smo nanjo ponosni in tudi kritični. Slovenski kulturni praznik potrjuje, da se Slovenci in Slovenke že dolgo zavedamo, da je kultura, ki je stara toliko kot človeštvo, naša sopotnica, poročevalka, ustvarjalka, izpovedovalka in objokovalka.

"Je zrcalna podoba nas, ker smo kultura mi. Raznoliki in svojevrstni, a hkrati neodtujljivi deli nečesa večjega od nas samih - človeštva in družbe," je zapisala predsednica. Prepričana je, da ji s ponosom priznavamo, da je eden od temeljev naše narodne samobitnosti in države.

"Današnji dan posvečamo prazniku kulturnega ustvarjanja in izjemnemu pomenu, ki ga kultura nosi v naši zgodovini. Slavimo izjemne ustvarjalke in ustvarjalce, ki so skozi stoletja pustili neizbrisen pečat v slovenski kulturi in umetnosti, hkrati pa več pozornosti namenjamo tudi umetnikom in umetnicam, ki ustvarjajo danes in tako sooblikujejo narodovo prihodnost," pa je v poslanici ob prazniku zapisal premier Robert Golob. 

Kot je dodal, je spoštovanje do kulturnega ustvarjanja ključno za oblikovanje nacionalne zavesti. "Smo tisto, kar smo, zaradi bogastva naše kulture in zgodovinske dediščine." Golob je ob tem čestital tudi letošnjima Prešernovima nagrajencema ter nagrajenkam in nagrajencem Prešernovega sklada.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.

Slovenskega kulturnega praznika se z različnimi prireditvami spominjajo tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

Prešernov smenj v Prešernovo mesto znova privabil množico ljudi

Ob današnjem prazniku v Kranju poteka tradicionalni, že 21. Prešernov smenj. Ena izmed najbolj prepoznavnih prireditev slovenskega kulturnega praznika je tudi letos privabila veliko obiskovalcev, ki si želijo doživeti utrip mesta iz časa, ko je v njem sredi 19. stoletja živel in ustvarjal pesnik France Prešeren.

 Ulice in trge mesta so zavzeli mojstri domače in umetnostne obrti, za popestritev dogajanja pa skrbijo recitacije Prešernovih pesmi, nastopi pevskih zborov in folklornih skupin ter lajnarji. Obiskovalce z raznolikim programom vabijo tudi številne kulturne ustanove. Gorenjski muzej pripravlja brezplačna vodstva po razstavah in delavnice za otroke. V Prešernovi hiši v Kranju si lahko obiskovalci ogledajo stalno razstavo Prešeren - Pesnik, pa tudi občasno razstavo o 60 letih Prešernovega spominskega muzeja.

Za doživetje romantike 19. stoletja si obiskovalci lahko na glavo nadenejo cilinder ali klobuček, se po mestu zapeljejo s kočijo, si v tiskarski manufakturi natisnejo Prešernovo Zdravljico in se za spominsko fotografijo preoblečejo v gospodo iz 19. stoletja. V množici lahko srečajo Prešerna in njegovo spremljevalko Julijo.

Ob slovesnem uvodu v prireditev je zbrane nagovorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Orisala je Prešernov čas, njegovo delo in pesniško ustvarjanje. "Njegova poezija je bila že v njegovem času po zahtevnosti svetlobna leta pred drugimi," je poudarila, prepričana, da smo skozi vsa ta leta dojeli, da sta Prešernov svoboden duh in srčna milina v njegovih pesmih izraz našega narodnega jedra in nas kot taka navdušujeta vse do današnjih dni.

Klakočar Zupančič je tudi častna pokroviteljica tokratnega Prešernovega smenja. Ta je najbolj množično obiskan dogodek slovenskega kulturnega praznika, saj vsako leto privabi od 20.000 do 30.000 ljudi, ki v mestu v povprečju preživijo dve do tri ure. "Ljudem je na voljo vsa kulturna ponudba, ki jo Kranj premore, saj želimo, da se na ta dan čim več ljudi kulturno udejstvuje," je poudaril direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh.

Dobrega obiska je vesel tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. "V Kranju se danes ogromno dogaja. Po celem mestu so umetniki, kulturniki, obrtniki, skratka ustvarjalci vseh vrst. Prepričan sem, da bi bil Prešeren ponosen, predvsem pa zadovoljen, kako kultura združuje in bogati slovenski narod," je poudaril župan.