Slovenija

FOTO: 'Naj bo vsak dan kulture poln dan!'

Ljubljana, 08. 02. 2011 07.58 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Prešeren je naš jezik povzdignil na zavidljivo kulturno raven. Z jezikom se je oblikovala naša narodna identiteta, za ohranitev slovenstva pa smo se borili z besedo, s knjigo, pesmijo in prozo, pravi predsednik DZ Gantar.

Polaganje venca pred Prešernov spomenik v Kranju-3
Polaganje venca pred Prešernov spomenik v Kranju-3 FOTO: Dare Čekeliš

8. februarja Slovenci praznujemo kulturni praznik in temu primerno je vsako leto dan poln kulturnih dogodkov. Tako današnji dan v Kranju zaznamuje Prešernov smenj, mesto pa je s številnimi prireditvami zaživelo v duhu Prešernovega časa. Ministrica za kulturo Majda Širca je medtem položila venec ob spomeniku  Francetu Prešernu v Prešernovem gaju. Na osrednjem ljubljanskem trgu pa poteka že tradicionalni recital Prešernovih verzov v interpretaciji članov Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Sicer po vsej Sloveniji, v tujini in zamejstvu prireditve ob kulturnem prazniku potekajo že od začetka februarja. Praznik zaznamujejo z razstavami, slavnostnimi koncerti in drugimi dogodki.

Osrednja slovesnost v Prešernovem rojstnem kraju

Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku se je ob 13. uri začela v Prešernovem rojstnem kraju, Vrbi na Gorenjskem. Pred rojstno hišo velikega pesnika je zbrane nagovoril tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ta je dejal, da Prešeren upravičeno velja za enega največjih Slovencev. "Prešeren je na občudovanja vreden način uporabil slovenski jezik za izražanje najglobljih osebnih doživetij in za tenkočutno opisovanje aktualnih družbenih problemov,“ je dejal Gantar in dodal, da je za slovenski jezik dotlej prevladovalo prepričanje, da ne more biti kos velikim literarnim stvaritvam, Prešernu pa ga je uspelo povzdigniti na zavidljivo kulturno raven.

Gantar je spomnil, da je Prešeren v veliki meri vplival na pripravo prvega slovenskega nacionalnega političnega programa in s tem na oblikovanje slovenske narodne identitete. Dodal je, da se za ohranitev slovenstva nismo mogli boriti z lastno vojsko ali z močnim domačim plemstvom, pač pa smo se oprijeli kulture in se enako zagreto ter uspešno borili z besedo, s knjigo, s pesmijo in prozo. "Zato je slovenska kultura tudi danes tako zelo pomembna. Na pomen, ki ji ga pripisujemo, kaže tudi dejstvo, da smo kot eden redkih narodov kulturi posvetili državni praznik,“ je dodal.

'Skrb za kulturo je trdna'

Gantar zatrjuje, da skrb za kulturo ostaja trdna kljub gospodarski krizi. Da je kultura pomemben del gospodarskega sektorja, po njegovo kaže tudi to, da v primerjavi z drugimi razvitimi državami nimamo nič manj knjižnic, muzejev, umetniških galerij, poklicnih gledališč in glasbenih ustanov. "Pa tudi finančna sredstva za kulturo se kljub omenjeni gospodarsko-finančni krizi ne zmanjšujejo, temveč celo povečujejo,“ je povedal Gantar.

Gantar je prepričan, da je kultura vrednota sama po sebi. "S pomočjo kulture smo se izoblikovali v to, kar smo, v to, o čemer sanjamo," je povedal in pozval, naj bo vsak dan kulture poln dan.

Ministrica sprejela Prešernove nagrajence

Popoldne pa je kulturna ministrica v vili Podrožnik sprejela letošnje dobitnike velikih in malih Prešernovcih nagrad. Udeležila sta se ga oba dobitnika velike nagrade, pesnik Miroslav Košuta in dirigent Anton Nanut, prišlo pa je tudi pet dobitnikov nagrad Prešernovega sklada: pisatelj Emil Filipčič, igralka Janja Majzelj, oblikovalec Jure Miklavc, tenorist Branko Robinšak in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič. Manjkal je le tolkalec Zlatko Kaučič.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (242)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Adolph
09. 02. 2011 12.23
Predvsem zaradi pijanstva . . ...
binmister
09. 02. 2011 11.44
France ga je tudi dobro cugal .Jetra so hitro odpovedala sedaj pa tako pošten
asslover
09. 02. 2011 10.31
geny42 Opotekanje, bruhanje, dretje, padanje po tleh, plazenje, razkazovanje oblin in priveskov, glasna vabila na posteljne užitke, prklinjanje slovenskega naroda, Slovencev, Prešerna. hehe da nisi ti mogoče po pomoti zašel na zabavo svoje mladoletne hčerke
korintos1
09. 02. 2011 09.11
Prešeren si je pa vzel čas zase in za druge. cirenij če se ne bi tako pehali Slovenci, potem ne bi mogli kupiti dobrega avta. Veš kaj bi si potem sosedi mislili.
cirenij
09. 02. 2011 07.43
Tudi mi smo ga nekoč pili in proslavljali. Danes pa nimamo česa in kaj. Vstajam zelo zgodaj. Rano, zelo rano zjutraj . Popijem kavico z mladimi. Eden izmed njih ni mogel spat. Že ob pol treh zjutraj je šel v firmo (tujo), da je uredil stvari, ker mu grozijo z odpovedjo, če ne bo izpolnil plana. Tudi ostali se borijo, otrok pa skoraj več ne poznajo. Samo borba in pehanje za kapitalista. Slovenski narod pa vedno bolj odtujen, zamorjen in tlačen.
picajzel
09. 02. 2011 07.19
Dan je bil kulturno lep.
mjolnir
09. 02. 2011 00.05
zaljubljenca Sedanjos6t in prihodnost sta pomebna samo z vidika denarja, dobrin, varnost, zdravja....duhovnost in kultura morata biti zazrta v preteklost, ker danes tega več ni! Telo, zdravje, praktične zadeve, posli, denar- to mora biti koncetrirano na sedanjost....duh je pa v preteklosti,. ker je tam tisto kat duh potrebuje.
neki.stajerc
08. 02. 2011 23.57
punčka a boš figo če boš spala z mano pol jo pa zvabil nekam na samoto pa samo odzadi in od spredaj... xD
neki.stajerc
08. 02. 2011 23.55
tudi jaz bi po dolgem casu seksal z kako julijo ki je mlajsa od 18 let zakaj pa ne ce si je stari ata aka preseren vedno to privoščil xD
zaljubljenca
08. 02. 2011 23.38
živimo za sedanjost in prihodnost ne za preteklost
mjolnir
08. 02. 2011 23.38
korintos ko jim ostane samo označevanje ljudi ki so živreli in umrli 100 let pred vojno za "domobrance" jim očitno gre zelo slabo
_eddy_
08. 02. 2011 23.31
prešerno v dan ali dan pijancev kot ste se mnogi izrazili...no jst sem združil oboje, kulturno sem se ga napil zdaj pa spat
_eddy_
08. 02. 2011 23.28
geny42 08.02.2011, 14:03 6 Res sami kulturni ljudje - predvsem včeraj na proslavi. Eni bolj fini in uglajeni kot drugi, ko pa so ugasnile kamere in fotoaparati šli nazaj v torbe, pa se je izkazala kulturna ozaveščenost najbolj kulturno dejavnih v Sloveniji. Naslednjič po proslavi pojdite mimo Cankarjevega doma in boste videli vse prej kot pa kulturo. Opotekanje, bruhanje, dretje, padanje po tleh, plazenje, razkazovanje oblin in priveskov, glasna vabila na posteljne užitke, prklinjanje slovenskega naroda, Slovencev, Prešerna. ti pa imaš celodnevni dostop do porničev a ne? mislim kakšna domišljija
korotur
08. 02. 2011 22.41
res čudovit praznik in čudovit dan za sprehode jaz pa v službi
korintos1
08. 02. 2011 22.23
mjolnir Kaj pa desničarjem ostane. Partizani in NOB jim ni pri srcu, potem pa edino še ostane domobran in belogardist. Ker oni so se tudi borili, samo za okupatorja, kar je desnici jasno, samo priznati ne smejo, potem se jim 65 let laži podre.
mjolnir
08. 02. 2011 22.19
korintos Tako je in zakaj potem določeni komentatorji uporabljajo tto besedo kot nadomestilo za domoljub/zaveden Slovenec?
korintos1
08. 02. 2011 22.11
mjolnir Domobranec je simbol slovenskega hlapčestva.
mjolnir
08. 02. 2011 22.08
gepl Ko te tista življenska ljubezen noče,pol se sprijazniš z marsičem...seveda ne za ljubezen pač pa za seks. Verjemi, govorim iz izkušenj. bdslo Tvoja logika me res bega, Prešeren je bil "domobranec"?? Edini dve razlagi ki ju vidim: - imel je časovni stroj in se vrnil v 19. stoletjre iz 1940ih -ali si ti tako prepričan da so domobranci resnični domoljubi da je zate domobranec postal sinonim za zavednega Slovenca
nefretete
08. 02. 2011 22.01
Sveti Jožef in Modra Kak sta lepo povedala! Čuj Modra, lahko še malo kako rečeš? Te pa toti pravijo da se ne pravijo da se ne razumemo...
saintjozef
08. 02. 2011 21.41
loden vajš kaj, tule si pa tulk lpu puvajdala , de muore usak zestuopt. In tu, de trobzljamo usak po suje, nas je rejšilu, drgač b usi žje po švabsku govurli. Sm vajdu, d s s ta fajn konca.