Župan Braslovč Tomaž Žohar je uvodoma pojasnil, da se bodo morali na osnovi strokovnih analiz, ki so bile izdelane v zadnjih 11 mesecih, izseliti vsi, ki jim s protipoplavnim ukrepom ne morejo popolnoma zavarovati življenja ali premoženja. "Na podlagi soglasno sprejetega sklepa sveta vlade za obnovo to pomeni, da bomo morali seliti celoten desni in levi breg Letuške gmajne," je povedal.  

"Na osnovi vsakodnevnih stikov in sestankov z ljudmi na terenu v zadnjih 11 mesecih se tega sklepa veseli večina, vsaj 95 odstotkov ljudi, ki danes živijo na tem poplavnem ogroženem območju," je povedal in dodal, da zanje sklep pomeni pomembno luč na koncu zelo temnega tunela in neko vero, da bodo živeli varno in v miru. 

"Samo v mesecu maju letos smo bili zaradi izrednih vremenskih razmer štirikrat na pragu evakuacije. Štirikrat so številni pakirali kovčke, ker niso vedeli, kaj se bo dogajalo pomoči. Tako živeti si ne predstavlja nobeden, še manj pa si tega zasluži in moramo narediti vse, da jih zavarujemo," je povedal. 

Sicer pa za krajane sklepi vlade o rušitvi hiš še niso izdani. "V skladu s sprejetim soglasjem in zakonodajo v prihodnjih dneh pričakujemo, da vlada sprejme sklep o definiranem ogroženem območju in tudi nadomestnih lokacijah. Na podlagi tega sklepa imajo potem strokovne službe tudi ustrezno pravno podlago za izdajo sklepov o rušitvi oziroma nadomestitveni gradnji, kar se mora po naših pričakovanjih gotovo dogajati v mesecu juliju," je zagotovil. 

Kot pravi, je bila polovica občine hudo prizadeta, polovica pa ne. "Poleg ostalih rednih projektov in sanacijskih projektov, nenazadnje so našo občino prizadeli tudi plazovi in uničene je bilo veliko javne gospodarske komunalne infrastrukture, že nekaj časa intenzivno delamo na pripravi približno 100 parcel v Rakovljah za namen nadomestne gradnje. Zavedamo se v kakšni agoniji in obupu živijo te številne družine, zato bomo še naprej delali vse, da jim čim prej omogočimo dostojno življenje v mirnem in varnem okolju," je še enkrat poudaril. 

Potrdil je tudi, da se za nadomestne gradnje v njihovi občini zanimajo tudi iz drugih poplavljenih občin. "Zagotovo našo občino odlikujejo zelo srčni ljudje in vsak, ki potrebuje pomoč; moramo skupaj stopiti. Naravna nesreča ni izbirala meja in tudi v tem primeru ne bomo zapirali vrat nobenemu," je povedal in dodal, da so kar nekaj klicev prejeli iz Koroške, Mežice, Slovenj Gradca, Zgornje Savinjske doline in Šoštanja. "Zagotovo pa so tudi določeni naši občani, ki dom iščejo drugje oziroma so že kakšno hišo na trgu našli in jo vzeli," pravi.  

Kdaj bi lahko začeli z gradnjo? Parcele bi lahko bile pripravljene jeseni naslednje leto

Kdaj točno bi lahko začeli z gradnjo, bodo bolj točno vedeli, ko bo v prihodnjih dneh izdan sklep vlade. "Takrat bomo tudi mi imeli zakonsko podlago za formalen sprejem podrobnega prostorskega načrta. Osnutek imamo pripravljen, dejansko čakamo ta sklep vlade. V skladu z vsemi zakonskimi roki in glede na izredno velik obseg, pričakujem, da bomo podrobni prostorski načrt sprejeli v zimskem času. Do takrat boom pripravili tudi projekt izgradnje javne komunalne infrastrukture, ki bi se začela graditi po planu takoj spomladi, ko nam bo vreme to dopuščalo. Če bo vsak v procesu na nivoju države naredil svoj del, za katerega je poklican in tudi plačan, pričakujem, da bi imeli parcele za gradnjo pripravljene v začetku jeseni naslednje leto. Prej je skoraj nerealno pričakovati," je povedal. 

"Verjamem, da bodo zdaj, ko je postavljen osnovni temelj, stvari stekle hitreje. Kar se tiče celotnega procesa, nas še naprej čaka trdo delo. Če se bomo vsi tega zavedali in bo vsak svoj del naredil, verjamem, da bomo uspešni," je sklenil.