Preprosti in poceni ukrepi, s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč

Predstavniki AMZS so v družbi ustanovitelja programa EuroRAP Johna Dawsona predstavili vrsto cenovno dostopnih in preprostih možnosti izboljšav cestne infrastrukture, ki bi znatno izboljšale prometno varnost. Vsak evro, vložen v takšne ukrepe, se v primerjavi s stroški prometnih nesreč povrne sedemkrat, so izpostavili na novinarski konferenci.

Predsednik AMZS Anton Breznik je pojasnil, da je projekt EuroRAP primer dobre prakse, ki so ga v Sloveniji začeli izvajati pred osmimi leti. Locirali so prometne nesreče, se pozanimali o njihovih vzrokih ter ovrednotili stanje cest. Na tej podlagi so izdelali načrt ukrepov in tudi za Slovenijo predstavili njihove potencialne učinke. Vse našteto so zajeli tudi v javno dostopni brošuri.

V tem gradivu si lahko vsakdo ogleda, kje, zakaj in kako se v Sloveniji dogajajo prometne nesreče in kakšen poseg bi potreboval določen cestni odsek, da bi nesreče preprečili, je dodal generalni sekretar AMZS in tudi član upravnega odbora EuroRAP Robert Štaba. Gre za preprost recept, ki preprečuje milijon izgovorov odgovornih za stanje varnosti v prometu, je poudaril. Ob tem pa je izpostavil velik razkorak med stanjem vozišč v državah zahodnega in vzhodnega dela Evrope.

Kakšni bi lahko bili ukrepi?

Jure Kostanjšek iz komisije AMZS za vzgojo in varnost v cestnem prometu je med posegi, ki dajejo takojšnje in preverljive rezultate, omenil ropotne črte, optično vodenje s talnimi označbami, širše robne pasove, asfaltiranje bankin, sredinske razmejitve smernih vozišč in razmejitvene ograje. Sodelujoči so sicer s pomočjo slikovnega gradiva predstavili še vrsto različnih možnosti.

Slovenija po besedah ustanovitelja in predsednika upravnega odbora EuroRAP Johna Dawsona na področju varnosti cestnega prometa sicer hitro napreduje in je lahko zgled državam vzhodnega dela Evrope, v katerem je med 50 in 70 odstotkov cest ocenjenih za takšne z visoko ali srednje do visoko stopnjo tveganja. Kljub temu pa znaten delež takšnih cest še vedno obstaja tudi v Sloveniji.

Analiza EuroRAP je v tem pogledu že opravljena, zato Dawson Sloveniji v prvi fazi priporoča, naj desetino cest, ki so ocenjene za najbolj tvegane, opremi z takšnimi sistemi. Ker so stroški prometnih nesreč v Sloveniji ocenjeni na med dva in tri odstotke BPD, se finančno ministrstvo po njegovem prepričanju ne bi smelo bati vlaganj v tovrstne ukrepe.