Preprečiti nasilje v družini

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti se je danes posvetila predlogu zakona o preprečevanju nasilja v družini. Predlog zakona so številne nevladne organizacije pozdravile kot pomemben premik na področju preprečevanja tovrstnega nasilja, ki je velikokrat zamolčano zaradi sramu ali strahu pred storilcem.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini bo prvi zakon, ki bo opredelil ta pojav. Poleg osnovnega cilja - zmanjšanja nasilja v družini, je namen zakona tudi omogočiti žrtvam takojšnjo strokovno pomoč ter zagotoviti ustrezno ravnanje s povzročiteljem nasilja. Po trenutno veljavni zakonodaji je odgovornost za obravnavanje žrtev nasilja razpršena med različne ustanove, po mnenju strokovne in politične javnosti pa predlog zakona to odpravlja, spodbuja namreč medinstitucionalno sodelovanje in na ta način zagotavlja ustreznejšo pomoč žrtvam.

Družinski zakonik ostaja?

Predstavnik urada varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič je opozoril, da bo zakon, ne glede na to, v kakšni obliki bo sprejet, nepopoln iz dveh razlogov. Prvi je po njegovih besedah umik predloga družinskega zakonika iz nadaljnje procedure. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je ob tem opozorila, da družinski zakonik ostaja v programu ministrstva še naslednje leto, daljšemu roku za pripravo zakonika pa po njenih besedah botruje zahtevnost tega akta.

Dolčič je tudi opozoril na izredno dolge roke za izdajo podzakonskih aktov. Ti pa se Cotmanovi ne zdijo sporni, saj zakon zavezuje številne organizacije in je prvi tovrstni sistemski zakon. V daljših rokih vidi celo prednost, saj se bodo takoj ob začetku izvajanja zakona pojavile številne nejasnosti, ki jih bo mogoče kasneje dopolniti v podzakonskih aktih.

Nevladne organizacije zakon podpirajo, saj predstavlja "korak naprej" na področju boja proti nasilju v družini, a opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti. Špela Veselič iz društva SOS telefon je spomnila predvsem na potrebo po izobraževanju in usposabljanju pravosodnih organov za delo z žrtvami in storilci nasilja v družini, dodala pa je, da bi bilo treba še dodatno zagotavljati usklajeno sodelovanje med tožilstvom, sodišči in policijo.

Predlog bodo podprli tudi pri poslanskih skupinah NSi in SD, samostojni poslanec Slavko Gaber pa je dejal, da je ta zakon "naslednji korak pri zmanjševanju in omejevanju nasilja". Podpredsednica komisije Marjetka Uhan (NSi) meni, da bo zakon lahko doprinesel k zmanjševanju nasilja v družini kot pomembni celici družbe. Ob tem se je vprašala, kako bo opredeljeno nasilje, ki se ne dogaja v družini. Poudarila je še, da je treba več prizadevanj usmeriti v preventivne dejavnosti, da do nasilja na splošno ne bi prihajalo.

V podporu zakonu

Predsednica komisije Majda Potrata (SD) je dejala, da predlog zakona ne more biti idealen, a kljub vsemu pomeni velik napredek. "Pričakujemo, da bo na matičnem delavnem telesu dobil možnost popravka tistih delov, ki bi jih bilo mogoče odpraviti," je dejala. Ob nastanku zakona se ji zdi pomembno, da smo se na področju preprečevanja družinskega nasilja otresli predsodka vmešavanja javnega v zasebno sfero.

Cotmanova je sicer dejala, da so pri pripravi predloga zakona na ministrstvu upoštevali mnenja nevladnih organizacij in strokovne javnosti. Poleg vzpostavitve mreže povezav med vladnimi in nevladnimi organizacijami,ki delujejo na področju preprečevanja nasilja, zakon ponuja tudi ustreznejše pojmovanje nasilja in njegovih oblik, je pojasnila. Zakon med drugim organom nalaga, da žrtve nasilja v družini obravnavajo prednostno, predvideva brezplačno pravno pomoč žrtvam ter policijo pooblašča, da izda prepoved približevanja.