
Recimo, da se Slovenci strinjamo, da suša letos je. S tem pa je soglasja tudi konec. Medtem ko eni menijo, da se jih to ne tiče, ker jim voda iz pipe še vedno teče, hrana pa je tako ali tako v trgovini in kmetov zato ne potrebujemo, pa so slednji obupani, kot še niso bili. In prepričani, da jim država ob naravni nesreči mora pomagati.
In tu vmes poskuša krmariti oblast. Predsednik vlade Anton Rop pravi, da se zavedajo, da so kmetje v zelo težki situaciji, in zavedajo se, da gre v tem primeru za katastrofo.

Prvi ukrep vlade je prišel v tem mesecu: izvozne spodbude za izvoz živine, ker je te preveč, hrane pa nima. Peter Vrisk iz Kmetijsko-gozdarske zbornice pravi, da bodo izvozne spodbude za govejo živino dejansko spraznile hleve, vendar to je trenutna pomoč, torej da se cena nekoliko dvigne, seveda pa potem, ko bodo hlevi prazni, to ničemur več ne služi. Nekateri živine niso prodali in tvegajo, čeprav ne vedo, kaj bo jedla.
Drugi ukrep vlade: sprostitev 20 tisoč ton koruze iz blagovnih rezerv po 29 tolarjev – brez davka in stroškov. 9 tolarjev plača kmet takoj, preostalo mu bodo odtegnili iz pomoči zaradi suše. Jože Meolic iz Kmetijsko-gozdarske zbornice pravi, da to absolutno ni pomoč, da je to zavajanje slovenske javnosti. To je sprostitev blagovnih rezerv, ki bi jih tako ali tako morali počistiti in dati na trg. To je koruza, ki so nam jo lani odkupili po 22 tolarjev, zdaj nam jo prodajajo po 32, torej je država na naš račun zaslužila, se niso dali kmetje.

Po izkušnjah iz leta 2001 so kmetje izračunavali, kaj jim prinaša ta pomoč. Pravijo, da slovenska zemlja potrebuje drugačnega gospodarja. Gospodarji vse očitke zavračajo, češ da smo storili vse, kar so države Evropske zveze in daleč največ med vsemi desetimi pristopnicami. Minister za kmetijstvo Franci But misli, da smo se kot država, enako kot Evropska unija, pokazali kot skoraj dovolj hitri z ukrepanjem.
Nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj se ne strinja, češ da bi lahko že marca pogledali seznam tistih, ki jim pripada subvencija. To je stvar tehnike 14 dni in nič več, dodaja Smrkolj, in ve, da pri nekaterih v Sloveniji te volje ni. Če bomo hoteli v letu 2003 izplačevati del akontacije za sušo, ne samo, da bomo prej izplačali del subvencij, sredstva bomo morali nekje drugje odvzeti, se odziva But.

Kmetje pa kar naprej omenjajo prav druge države. Vrisk je podal primer sosednje Avstrije, ki nekje do polovice sofinancira nakup krme, ki jo kmetje kupijo. V tem času so direktno v denarju že pomagali Hrvatje, Madžari in Italijani, še meni Vrisk. Rop pa ocenjuje, da so pripravljeni proučiti takšne ukrepe, če ima kdo konkretne ideje.
Vlada je pohitela in obljubila: akontacijo subvencije oktobra, akontacije za odpravo posledic suše še letos. S tem, da bo seveda potrebno najti denar, torej ga vzeti nekje drugje. Koliko pomoči bo kmet zares dobil, ne ve nihče, vemo le, da je škode že čez 20 milijard tolarjev in da še narašča.