Projekt reorganizacije MZZ je natančneje predstavil državni sekretar Samuel Žbogar. Ministrstvo naj bi tako združilo vsebine, povezane z EU, z vsebinami na dvostranski ravni, po drugi strani pa namerava regionalne sektorje polno vključiti v obravnavo vprašanj s področja evropskih zadev. Kot drugi cilj reorganizacije pa je Žbogar omenil specifične zunanjepolitične prioritete Slovenije, do katerih je prišlo v zadnjih letih, zlasti humanitarne dimenzije, vprašanja človekove varnosti in razvojne pomoči. S polnopravnim članstvom maja 2004 bo namreč evroatlantski prostor tudi formalno postal prednostno delovno območje slovenske diplomacije. Mladika bo zato že septembra letos zdajšnje sektorje, ki pokrivajo različne vsebine, za boljšo učinkovitost, povezala v tri direktorate.
"Prvi bo direktorat za EU in bilateralna vprašanja, kjer bomo združili sedanji sektor za evropske zadeve z ostalimi sektorji za regionalna bilateralna vprašanja. Drugi direktorat bo direktorat za multilateralo in načrtovanje politik, v katerem naj bi bili sektorji za človekovo varnost. Tretji direktorat pa bo direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov. V njem bo sektor za mednarodno pravna vprašanja, vprašanja meje in sedanji konzularni sektor," je povedal Samuel Žbogar, državni sekretar na MZZ.
Septembra se bodo na posebnem sestanku zbrali tudi najbolj izpostavljeni slovenski diplomati, ki so zadolženi za članice in pristopnice EU. Kljub temu, da bodo imeli več dela, krepitve mreže zaradi omejenih financ ne bo.
"Mi, kot veste, krepimo misijo v Bruslju, pravzaprav dve misiji v Bruslju in slabimo, šibimo nekatere druge misije." Je pojasnil zunanji minister Dimitrij Rupel.
Rupel o ukinitvah misij ali konzularnih predstavništev ni hotel biti konkreten, povedal pa je, da zaradi neprimerno nižjih stroškov že zdaj iz Ljubljane deluje kar polovica od 450 diplomatov.
Na novinarsko vprašanje, ali mu je ob nedavnih razkritjih o lažnem ameriškem prikazovanju iraške jedrske grožnje, žal, da je bil tak zagovornik Vilenske deklaracije, pa je odgovoril: "Zakaj se ukvarjamo z lanskim snegom? Nam je Vilniuška skupina pomagala priti v Nato. Vem, da nekateri želite delati politiko iz tega, ampak nehajte ... Jaz ne poznam nobene države, kjer bi kar naprej drgnili isto lajno. Slovenci so 66-odstotno glasovali za vstop v Nato. Dajte že enkrat tisti, ki ste izgubili to bitko, to priznati. Poglejte si v obraz in nehajte kar naprej vrteti lajno s to temo, ker nima nobenega smisla."
