200 milijonov težak zakon za zdravstvo že skoraj v celoti usklajen

Na današnji seji je vlada med drugim obravnavala predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, ki sta ga tako minister za zdravje Danijel Bešič Loredan kot predsednik vlade Robert Golob izpostavljala kot eno od prioritet nove vlade, minister pa napovedoval že v začetku junija.

"Zakon je že praktično skoraj v celoti usklajen," je dejal minister za zdravje Bešič Loredan. Naslavlja tri ključne teme. Med drugim skrajšuje čakalne dobe, poleg tega pa je minister še poudaril: "Spremenili bomo svete zavodov v ustanovah, kjer je ustanoviteljica država. Vse sile bomo usmerili v primarno raven, da jo stabiliziramo."

Predlog bo šel v parlament po nujnem postopku, saj si vlada želi, da bi bil v najkrajšem možnem času sprejet. Minister si prizadeva, da bi ga že s septembrom lahko uporabljali.  Vlada skupaj s predlaganim zakonom pošilja v Državni zbor tudi predlog sklepa, po katerem bi bil razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu nedopusten.

"Želimo močan javnozdravstveni sistem, v katerem bomo izboljšali dostopnost in skrajšali čakalne dobe," je dejal zdravstveni minister. 

Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil zadovoljstvo z načinom dela pri pripravi zakona, ki je bil po njegovi oceni zelo sodelovalen. Predlagani ukrepi bodo po njegovih besedah stabilizirali zdravstvo zlasti na primarni ravni, kjer je največji zaostanek. 

"Finančni učinek tega zakona je dobrih 200 milijonov evrov, kar je manj, kot smo sprva predvidevali," je dejal minister za finance. Zagotovil je tudi, da bodo sredstva, ki jih bodo za to dodatno vložili v zdravstvo, ciljno uporabljena. "Torej ne gre za helikoptersko metanje denarja, ampak za zelo ciljne ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost in stabiliziral zdravstvo pretežno na primarni ravni," je izpostavil.

Zatika se pri delu glede ločevanja med javnimi zavodi, koncesionarji in zasebniki

A koalicijska stranka Levica ima glede zakona pridržek. "Neusklajen je 17. člen, kjer je govora o kaskadi. Naše stališče je zelo jasno: na prvem mestu morajo biti javni zavodi, nato koncesionarji in šele nato zasebniki," je poudaril Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njegovem mnenju trenutno ta člen ne upošteva te kaskade, pač pa izenačuje javne zavode s koncesionarji. Stališče Levice pa je, da morajo biti na prvem mestu javni zdravstveni zavodi, ki so hrbtenica zdravstvenega sistema. 

Pred obravnavo predloga v DZ bo še eno koalicijsko usklajevanje, kjer bodo skušali priti do kompromisne rešitve, je napovedal. V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je dodal, da brez tega kompromisa predlog nima podpore poslanske skupine Levice.

Bešič Loredan je pri tem zagotovil, da je v predlogu veliko varovalk, da ne bi z vloženimi sredstvi oslabili javnih zdravstvenih zavodov in okrepili koncesionarjev. "Tukaj bomo gotovo našli kompromis," je pomiril. "Ne posegamo v javni zdravstveni sistem," pa je dejal Bešič Loredan. 

"Bojazni, da bi ta denar končal tako, da bi oslabili javni zdravstveni sistem in okrepili koncesionarje, ni," je poudaril minister. A je po njegovem prepričanju trenutno nemogoče postaviti ločnico med javnimi zavodi in koncesionarji. Tako eni kot drugi so namreč del javne mreže.

Tako bodo od 1. septembra letos do 31. decembra 2023 ob upoštevanju vključenih varovalk sproti plačevali vse opravljene storitve znotraj javne mreže. Šele po nekaj mesecih bodo lahko po opravljenih analizah v sistem vstopili čisti zasebniki, a pod pogojem, da bodo čakalne vrste še vedno dolge.

Kako bi skrajševali čakalne dobe?

Približno do sredine septembra želijo najprej ugotoviti, kakšno je pri čakalnih dobah dejansko stanje. Potem bi radi v treh do šestih mesecih čakalne dobe skrajšati za 30 odstotkov. "V dveh letih naj bi se čakalne dobe tam, kjer so strašno nedopustne, skrajšale za 70 odstotkov," je ocenil minister Bešič Loredan.

V skladu s predlogom zakona se pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Kaj še predvideva predlog zakona?

Predlog predvideva tudi dodatno plačilo družinskim zdravnikom in sodelavcem, ki bodo oskrbeli več bolnikov, ter nagrade mladim, ki se bodo odločili za specializacijo iz tistih vej medicine, v katerih specialistov najbolj primanjkuje, torej družinska medicina, pediatrija in ginekologija.

V skladu s predlogom zakona se pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu,  ki ga bo po današnji odločitvi vlade vodil nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder. Vlada ga je namreč imenovala na mesto vršilca dolžnosti direktorja urada, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, a najdlje do 13. januarja 2023, so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Po predlogu je ustanovitelj javnega zdravstvenega zavoda bolj natančno opredeljen. Natančneje pa določa tudi sestavo in pristojnosti svetov tistih zavodov, katerih ustanovitelj je država.

Predlog na novo opredeljuje postopek dogovarjanja o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti predlaganega zakona, pa se predvideva podaljšanje za dve leti.

Osebni zdravnik lahko po predlogu določena pooblastila prenese na diplomirano medicinsko sestro, pooblastila za izdajo listin o administrativno-finančnih pravicah bolnikov, denimo o nenujnih reševalnih prevozih, pa na zdravstvenega administrativnega sodelavca.

Glede na predlog bodo izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad rednim obsegom programa, plačali po realizaciji za vse tako opravljene storitve brez sklenitve posebne pogodbe.

Ker želi vlada zagotoviti stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, predlog za poklice v zdravstveni dejavnosti določa dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

Kaj je še obravnavala vlada?

Vlada je poleg tega na današnji seji kmetom namenila več kot dva milijona evrov zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo, dobrih 6000 evrov je namenila za pomoč morskim gospodarskim ribičem zaradi visokih cen energentov ter 15 milijonov evrov za primarno kmetijsko proizvodnjo zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala.  

Vlada je sprejela tudi ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja ter sklep, da se na meji z Republiko Hrvaško prične postopek odstranjevanja ograje. Prav tako pa vlada Jurija Groznika ni imenovala na funkcijo generalnega državnega odvetnika.